Ž. Turk, Čas-opis: Nova Slovenija. Vsa drugačna, vsa enakopravna

17

Iz kongresa Nove Slovenije si bomo zapomnili spopad med Novakovo in Hojsem. Žal. Iz medijev si namreč nisem nič zapomnil o kakih pomembnih programskih usmeritvah ali idejah za to, kako spraviti državo na noge. Pa saj tega se od majhne opozicijske stranke niti ne pričakuje. Potegnimo iz tega spopada najboljše, kar se da.

Danes je Nova Slovenija izglasovala, da ni manjši partner neke večje stranke, ampak samostojna stranka. Prepričljivo. Z rezultatom 3:1. To je dobro.

Ker to pomeni, da jim zdaj ne bo treba več ob vsaki priliki za vsako ceno dokazovati, da so drugačni od SDS. Če tega ne bodo več počeli, se zna pokazati, da je programskih podobnosti med strankama veliko. In da so za državo dobre. Vsekakor boljše kot krogci SMC.

Ne vem, da bi bila na slovenski desnici podpisana kaka dolomitska izjava o tem, kdo ima vodilno vlogo in je zato nespodobno, da ena stranka navija, kdo naj bi bil predsednik druge. Kar pa seveda ne pomeni, da tako vmešavanje ni politično dopustno. Ker spodobnost nikoli ni bila posebna odlika politike.

Kot tudi ni spodobno politiko graditi na javnomnenjskih akrobacijah (publicity stunt se jim reče angleško), kjer imajo nekatere celo nekaj smisla (kdo bo pa imel izredno pokojnino, če ne bivši predsednik države, ne glede na to, kako se piše; seveda se spodobi 1.11. prižgati svečo na grobu padlih partizanov in domobrancev). Problem je, če jih delajo zaradi kamer.

In še večji problem je, če v želji biti drugačen, za vsako ceno delaš škodo. Kot je bila podpora zapiranju arhivov. Ki so danes bolj zaprti kot pred sprejemom zakona, ki ga je pomagala sprejeti NSi. To je dejstvo. Da bi bila vsa drugačna, vsa enakopravna. Če hoče biti res drugačna od povprečne slovenske politike, naj prizna napako. Enakopravnost pa je potrdila na kongresu.

In potem je tu še udeležba vidnega pomladnega politika na dogodku, ki ga organizira “hobotnica”. Meni se to ne zdi narobe. Drugemu se to zdi narobe. Tretjemu se zdi narobe, da nekdo pove, da se mu to zdi narobe. Nekomu se bo zdelo narobe, da se mi to ne zdi narobe. In tako dalje in tako naprej.

Več lahko preberete na blogu Čas-opis.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


17 KOMENTARJI

  1. Dober članek toda z napakami, za povišico penzije so krivi tudi poslanci SDS ampak o tem ste tiho, glede arhivov ima vse niti Valičeva,katera je vaša in nič ni govora da so še bolj zaprti, za JJ pa je bivši direktor lepo povedal kako je v 80 hodil na srednje šole in težil z marksizmom in komunizmom, tako da najprej spucajte v SDS kjer je največ bivših komunistov.
    Enkrat komunist vedno komunist!
    Edina napaka NSi je v tem da so se pustili sprovocirati SDS in njenim trobilom, enostavno bi morali biti tiho ( ignorirati ) žal so se spustili na njihov nivo, kar se tiče komunikacije, ter Peterletov prihod na f 21, to pa ne rečem, je največja sramota.
    Sicer pa so delegati lepo pokazali, še vi ste lepo povedali, odločili so se za samostojno pot in niso več manjši brat SDS! Če ubrzdajo Tonina in njegovo gof…, ter začnejo resno delati so stranka prihodnosti tako kot sta CDU ali OVP.

    • Poslušal sem bil nekaj kongresnih govorov in šli so mi lasje pokonci. Samo Murgeljcenter je sposoben sproducirati idejo, da je potreben “dober” program, pa si na konju. Primerjajte to s Cerarjevo “stranko”, pa z Zokijevo in tako nazaj. Ali pa ideja, da se je treba ločiti od vpliva SDS. Ali res ne obvladate trohice psihologije? Poštenemu človeku vendar ni treba nenehno vpiti, da je pošten. Za ljudi, ki sledimo slovenski pomladi in po svojih močeh sodelujemo v tem, tranzicija ni končana. Kakšno bleferstvo in laž je skrita v famozni ideji, da je možno od zdaj naprej “furati” nekakšno krščansko demokracijo, ne da se razčistijo stvari za nazaj. To je kocbekovstvo, ko ti politiki ne vedo, ne znajo vedeti, da življenje ni igra. NSi-jevci, kopja se lomijo ob JJ, in sicer ne zaradi njega kot nekega politika, ampak ker je točno tam prelom, točno v “trmi” JJ se skriva to, kar je v tej državi in družbi problem. Brez razrešitve bo Slovenija še naprej Potemkinova vas, s formalno demokracijo; če hočete, s profilirano krščansko demokracijo, ki ima odličen program – a bo še zmeraj Potemkinova vas, ne pa zrela država v Evropski uniji.

  2. Ne vem, kje vidi Turk argumente za to trditev: ” Danes je Nova Slovenija izglasovala, da ni manjši partner neke večje stranke, ampak samostojna stranka. Prepričljivo. Z rezultatom 3:1. To je dobro.”?

    A ni to žaljivo do Aleša Hojsa? A ni to žaljivo do podpisnikov podpore Hojsu in spremembi kurza stranke, recimo do dr. Marka Kremžarja, Justina Stanovnika, Igorja Senčarja, akademika in dramatika Zorka Simčiča itd.? Kdo naj bi bili ti, vključno s Hojsom, neki duhovni pigzigmerji, aparatčiki, poceni ljudje, ki bi se šli neko peto kolono SDSa v drugi stranki? 🙁

    Če je kdo posegal od zunaj v usodo te stranke, so to kvečjemu tisti, ki samodeklarirano ne delijo nazorov krščanske demokracije, pa so bili klicani, da jim pišejo programe in nastopajo na njihovih kongresih. Imena so znana, med drugimi: Janez Šuštaršič, Rado Pezdir, Urban Vehovar. Nihče od SDSa ali njegove bližine ne.

    Absurdno je, da nosi stranka, ki odklanja koncept socialno-tržnega gospodarstva krščanskodemokratsko ime. Absurdno je, da v okviru nje deluje Akademija Janeza Evangelista Kreka, obenem pa razvija nauk, ki je v posmeh Krekovi dediščini.

    Sam sem bil podobno kot Hojs del SKDja od novembra 1989, torej od začetkov pred padcem režima in osamosvojitvijo do nekje sredine mandata Drnovškove naveze LDS-SKD, ko sem izgubil upanje nad njimi in verjetno oni nad mano.

    Aleš Hojs mi deluje kot “fejst” človek. Razumen in čustven in s precej karizme. In konsisten v načelih. Ima liderski potencial. S sedanjim vodstvom N.Si nimam kaj početi. Če bi zmagal Hojs, bi razmišljal o vrnitvi v stranko. Tako sem pa rešen takšnih skomin.

  3. Cenjeni IF, tisto pri Turku sem sam razumel kot izredno posrečeno ironijo. Saj vendar pri nobeni resni stranki, če jo razumemo, kot artikulacijo neke politične sile in hkrati operativno organizacijo, ne more biti bistvenega pomena tekmovanje za neke ideje znotraj stranke. Še več, takšno tekmovanje znotraj neke stranke je normalno zgolj na kakšnih internih posvetih te stranke. Ko pa vse pride ven, mora biti to vedno nekaj jasnega in izvedljivega, ne pa neka “glupa” tekma. Za zasedbo določenega dela političnega prostora tekmujejo stranke, ne pa neki posamezniki znotraj strank. Vemo, zelo dobro vemo, katera bolj ali manj zakrita politična “misel” narekuje strankam, da so dobre le, če se grejo nekakšno hudo interno demokracijo. Logika je tu naslednja: Če imaš interno demokracijo v sami “stranki”, lahko dologoročno t.i. strankokracijo kar ukineš – in si lepo v kardeljanskem demokratičnem socializmu.

    Jaz taki poloperativni stranki (OK, rezultat je bil 3:1) ne bi dal glasu.

  4. Politiko mostogradnje, močno prisotne v strankah SLS in bivše SKD, dandanes tudi v NSi, lahko razumem le na dva načina:
    Kot skrajno naivnost ali kot prilizovanje zaradi osebnih koristi prilizovalcev.
    V duhu političnih moči, ki vladajo v državi Sloveniji, kjer sta gospodarska in finančna moč še vedno v rokah politike iz prejšnje države, je možno sprejeti le drugo možnost. Torej možnost, da se politiki teh strank, ki se neprestano trudijo za nekakšno spravo, ki je ni in je na tak način tudi nikoli ne bo, pravzaprav le lažni preroki v službi osebnih koristi.

    Zakaj je sprava v današnjih razmerah povsem nemogoča ?

    Predvsem zato, ker komunistična politika, ki danes povsem obvladuje Slovenijo, jemlje vse drugače misleče, kot svoje politične sovražnike in ne kot nasprotnike.
    Tako so razmišljali v preteklosti in tako razmišljajo tudi danes. Pa ne da samo razmišljajo, tudi počenjajo enake grdobije, kot so jih v preteklosti, saj se tudi danes poslužujejo enakih metod za odstranjevanje političnih nasprotnikov, se opravičujem, političnih sovražnikov, kot so to počeli nekoč.
    Pri njih je cilj vedno le boj za partijsko oblast, ki dovoljuje uporabo vseh sredstev, tudi nezakonitih.
    Za njih vladanje ni bilo nikoli napor ampak le uživanje sadov dosežene oblastne moči za osebne koristi.
    Kdor tega ni uspel uzreti v njihovi 45-letni vladavini Jugoslavije, bo pač ostal cepec do konca življenja.

    Sedaj si pa predstavljate rezultate politike spravnega sodelovanja s kontinuiteto, ki jo že 25 let propagirajo guruji v SLS, včasih v SKD, dandanašnji tudi v NSi. Pa saj si ni treba niti predstavljati, dovolj je že, če pogledamo na današnjo politično sliko v parlamentu, za katero so najbolj zaslužni prav ti guruji.
    Pot mostogradnje vodi Slovenijo lahko le navzdol.

  5. Res zanimivo:ničesar podobnega nekdanjemu bontonu,oliki in spoštovanju osnovnih moralnih norm in načel danes nihče več resnično ne ščiti…pa mi stalno vsi pridigajo,kaj da”se spodobi”…

  6. If, prav imaš. NSI si je nadela ime “krščanska” ravno v trenutku, ko jo ne motijo totalitarizmi iz preteklosti in sedanjosti.

    Mogoče pa je to znak odpuščanja in zbližanja z grešniki?

    Vendar je treba pomagati grešnikom na pot spreobrnitve.

    Te pa ne bo, če se jasno ne pove, kaj je prav in kaj ni prav. Danes in v prihodnje.

  7. Zanima me ali je bistvo krščanstva liberalna ekonomija ali je mogoče vrednotno življenje, katerega sestavni del pa je tudi dobro gospodarjenje?

    Vendar ni najpomembnejši del, ki osmisli življenje.

  8. Krščanska demokracija izhaja iz celovite obravnave osebe ( je personalistična). Ekonomija za razliko od klasičnih liberalcev za njih ni alfa in omega. Zagovarjali naj bi socialno-tržno ekonomijo, ki vključuje socialni dialog in korektive prostemu trgu. Tradicionalno so krščanske demokracije imele podporo tako podjetniških krogov na eni strani kot delavstva na drugi strani. Kmetstva pa sploh. Nekatere so izrecno nastale kot socialna gibanja za pravice delavstva, recimo v Belgiji. Pravzaprav je tudi program slovenske zgodovinske SLS izvorno baziral predvsem na učvrstitvi socialnega položaja kmetstva in delavstva.

    To so ljudske stranke s krščansko konzervativno vrednostno-kulturno inspiracijo. Liberalne opcije nikoli niso bile ljudske stranke, medtem ko o socialdemokratih lahko govorimo tudi kot o levi ljudski stranki.

    • Mal bi ti skušal odgovoriti. Razlika med klasičnimi liberalci in krščanskimi demokrati je po mojem, samo v tem, da klasični liberalci priznavajo tudi kralja. Klasični liberalci lahko živijo pod kraljem, kar morda demokrati ne morejo.

      V NSi od krščanske demokracije imajo samo seznam vrednot. In tega ponavljajo zdaj že do nezavesti. Drugega ni nič, zaenkrat. Zdaj bi že bili radi menda “moderna konzervativna stranka”. To bo šele veselje, kajti konzervativci s kralji nimajo niti najmanjših problemov.

      Klasični liberalci in konzervativci so relativno blizu skupaj. To so tisti konzervativci, ki jim ni jasno, da je svoboda tudi premisa konzervativizma. To pač ni očitno pri konzervativcih ampak je med vrsticami.

      • Ne bo držalo. Belgijci, Nizozemci in Luksemburžani so približno pol stoletja po ww2 zlahko združevali monarhijo in vladavino krščanske demokracije. Vladavina krščanske demokracije je zadnje čase pri njih le občasna, razen v Luksemburgu, medtem ko je monarhija kar čvrsta.

        To so seveda vse ustavne parlamentarne monarhije. Kar je bila celo predvojna Jugoslavija Karađorđevićev do šestojanuarske diktature. Ne vem, a si ti v duhu v srednjem veku, ko pišeš o monarhijah?

  9. Ne moreš se osamosvojiti od nekoga, če stalno ponavljaš, da se boš osamosvojil od njega. S tem samo priznavaš, da nisi samostojen.
    Ne moreš se osamosvojiti od nekoga, če “trobiš” po medijih, da ti ta in ta noče pustiti, da bi šel svojo pot. Na lastno pot moraš stopiti sam.
    NSi se ne bo osamosvojila od SDS, če bo “trobila” po Mladini, Delu in Dnevniku, da se mora osamosvojiti od SDS. Stopiti mora na lastno pot.
    Za lastno pot rabiš cilj, ki ga hočeš doseči in strategijo, kako boš ta cilj dosegel. Cilj ne more biti to, da se osamosvojiš, cilj mora biti, kaj hočeš, da ti bo osamosvojitev prinesla. Cilj ni, da boš prvi na desnici. To si lahko tudi z 10 %, če bo SDS imela samo 9 %.
    Podobno napako kot NSi dela sedaj, je naredila Slovenija ob osamosvojitvi. Z veliko večino smo glasovali za to, da smo se osamosvojili od SFRJ. Vendar nismo natančno vedeli, kaj hočemo z osamosvojitvijo doseči. Ker tega nismo vedeli, tudi nismo mogli izdelati strategije za dosego najvišjega cilja osamosvojitve. Dosegli smo delni cilj, osamosvojitev od SFRJ, potem pa smo zašli v slepo ulico. Prepustili smo se vodstvu komunistov, ki so nas pripeljali natančno tja, kjer smo bili pred 23 leti. Saj drugega ne vedo. Smo SFRJ v malem.
    To napako dela zdaj NSi. Osamosvaja se od SDS in Janše in “leze” pod okrilje komunistov, ki jo bodo seveda uničili, tako kot so Slovenijo.
    S Pezdirjem, Šušteršičem in ostalimi ne moreš delati krščanske demokracije! Ti so potopili že eno stranko! Ali hoče NSi to?

Comments are closed.