Ž. Turk, Čas-opis: Kako končati s tranzicijo

22
362

Prva lustracija

Bivše socialistične države in zadaj članice NATA in EU (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Litva, Latvija, Estonija in Hrvaška) v Varšavi praznujejo petindvajsetletnico letnico volilne zmage opozicijske Solidarnosti, petindvajsetletnico zloma komunizma v vzhodni Evropi, zmago demokracije v teh državah in zmago Zahoda v hladni vojni. Edina država, ki za mizo z ameriškim predsednikom Obamo manjka, je Slovenija. Predsednik Pahor ima pomembnejše opravke v Bosni. V Varšavi sprejmejo Varšavsko deklaracijo o svobodi, ki pove nekaj podobnega, kot majniška deklaracija. Slednjo je del slovenske civilne družbe sprejel ob 25. obletnici druge majniške deklaracije, establišment pa napadel.

Slovenija, torej njen večinsko levi estabišment, ne zmore niti za mednarodno okolje hlinjenega praznovanja zmage demokracije nad totalitarizmom.

Druga ilustracija

Slovenija je v svoji samostojni in demokratični zgodovini imela štiri predsednike. Prvi je bil pred demokratičnimi spremembami generalni sekretar lokalne komunistične partije, drugi je bil pred tem predsednik predsedstva Socialistične Federativne Republike Jugoslavije, tretji se je v vrh političnega establišmenta prebil znotraj Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zadnji je na politični vrh priplezal skozi napredovanje v organizacijski in materialni naslednici Zveze komunistov Slovenije. Zelo verjetno bi ti isti ljudje prišli na najvišje položaje tudi če ne bi bilo spremembe sistema leta 1990. Je torej do spremembe res prišlo?

Tretja ilustracija

Nekaj tednov nazaj smo imeli referendum o arhivih. Glasovali smo o tem, ali naj ostane režim dostopa do arhivskega gradiva represivnih organov prejšnjega režima tak, kot je bil do zdaj, in s katerim so raziskovalci, ki odkrivajo grozote tega režima, še kar zadovoljni; ali pa naj nova ureditev postavi ovire, ki bodo pot do nekaterih dokumentov dejansko zaprli. Gre za pomembno simbolno vprašanje razčiščevanja z našo preteklostjo, ter za to, ali verjamemo tistim, ki po ranah te preteklosti brskajo ali tistim, ki so dediči te preteklosti. 12 odstotkom volilnih upravičencev se je zdelo vredno, da pridejo na referendum. 8% volilnim upravičencem se je zdelo potrebno, da arhivi ostanejo odprti. 92% volivcev je ali ostalo doma ali podprlo rešitev, da se arhive tajne politične policije pripre.

Tranzicija ni uspela. Nam.

To so tri ilustracije dejstva, da tranzicija pri nas ni uspela. Veliko večino časa, ki mu pravimo demokracija, so vladale stranke nazorske, organizacijske, kadrovske in premoženjske kontinuitete prejšnjega režima. Tranzicija ni uspela vzpostaviti več konkurenčnih političnih, gospodarskih in intelektualnih elit. Ni prišlo do premikov v glavah prevladujoče elite, da bi se mogla distancirati od totalitarne preteklosti in ni prišlo do premika v glavah državljanov, da bi na referendumu povedali, da v demokracijo sodijo odprti arhivi.

Moja mama za božič vedno speče odlično potico, ampak vedno tudi zniža pričakovanja, češ, letos pa potica ni uspela. Ampak ne reče »letos potica ni uspela«, reče »letos MI potica ni uspela«. Tranzicija v Sloveniji je za nekatere uspela, za nekatere pa ne. In povedati je treba pošteno. Tranzicija NAM ni uspela. Nam, ki smo si želeli odprto, svobodno, demokratično, pravično in samostojno državo, ne pa nadaljevanja prejšnjega režima z drugačnimi, na videz demokratičnimi, sredstvi. Tranzicija ni uspela nam, (nekdanjim) politikom strank, v katere so ljudje polagali upanje za spremembo.

Tranzicijo je zavozila tudi lokalna Cerkev, ki je, namesto da bi se nekaj bolj ambiciozno ukvarjala s pastirstvom, certifikatni denar, ki smo jih ga zaupali, zakockala s domišljanjem, da je lahko kapitalist. Namesto tega bi lahko vzpostavila alternativo državnemu izobraževalnemu sistemu po celotni vertikali. In tukaj mislim predvsem na katoliško univerzo, na kateri bi poučevali in vzgojili drugačne ekonomiste, pravnike, družboslovce in novinarje ter svetovnonazorsko uravnotežili te poklice.

Dva recepta

Odgovor na zavoženo tranzicijo ne more biti še bolj dramatično vitje rok, jamranje nad krivicami in pritoževanje nad neenakopravnim položajem. Priznati si moramo, da smo bili neuspešni in ugotoviti, kaj lahko spremenimo. Ne s kavarniškim pridušanjem, kaj bi bilo fino, da bi bilo drugače; kaj je škoda, da pred dvajsetimi leti nismo naredili … ampak kaj je v naši moči, da naredimo danes in zdaj oz. v naslednjih tednih, ki še manjkajo do volitev in v mesecih in letih po njih. Kot pravi Nieburhrov pregovor, potrebujemo moč, da sprejmemo tisto, česar ne moremo spremeniti in pogum, da spremenimo tisto, kar lahko spremenimo.

Morda bo levica zadeve popolnoma zavozila in se v Sloveniji prej ali slej zgodi madžarski scenarij, torej prepričljiva zmaga demokratičnih strank. S tem lahko vzdržujemo upanje pri svojih najzvestejših volivcih. Da je luč na koncu tunela. Nanjo ljudje čakajo 25 let. Pomladni volivci so potrpežljivi. Trpljenja so navajeni še iz prejšnjega režima. Vedno so pripravljeni še eno leto prenašati enobarvno levo vlado z njenimi ideološkimi popadki, kot je bil ta o arhivih; kot se pripravlja o visokem šolstvu in šolstvu nasploh, pa o medijih, verski svobodi ipd.; trpeti utrjevanje kadrovskih položajev in ideološko čiščenje povsod, kjer ima politika vpliv. In seveda bomo glasno in sočno po internetu razlagali, v čem vse se nam dogaja krivica in kako vse to spominja na svinčene čase jugoslovanskega komunizma in kako zadeve izvajajo vnuki in nečaki svojih neslavnih prednikov.

Več lahko preberete na blogu Čas-opis.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


22 KOMENTARJI

  1. Težko tole komentirati … Slovenci smo pač še premalo v dreku, da bi si zaželeli sprememb. Kruto, ampak tako je.

    Pa še ena “zadevica” nam ne gre v prid: mislimo, da bomo zmogli brez Boga. Zato smo ga podimo iz naše družbe in kar je najvažnejše, še celo iz Cerkve.

    • “Mislimo, da bomo zmogli brez Boga” …, delamo, kot da Boga ni, živimo po “zapovedih”, ki si jih sami postavljamo (vsak po svojih potrebah in željah, ne glede niti na sočloveka, kaj šele na kakršnegakoli boga) … Potem pa se jezimo na Boga, če se kaj zalomi. Tipično: vedno so drugi krivi. (Vsaka primerjava z ZaAB zgolj naključna!)

      • Danes vodijo Slovenijo NEFORMALNE strukture, na vseh vrhovih, ki so jih že prej obvladovali komunisti!

        Vsi ki jih s trdo roko vodijo te strukture, vsi podrejeni pa danes le molčijo!

        Tako kot v kapitalizmu vlada le 1 % (mogoče še manj) ki so prodali svojo dušo najboljšemu ponudniku,

        vlada mnogo večjemu številu podrejenih 99 %, ki ne razumejo svoje moči v demokraciji!

        Iščemo, da se od nekje pojavi kritična masa, ki bo nosilec sprememb!

        Ali je to misija NEMOGOČE?

        Danes vidimo, da nam kaže svojo moč sodna veja oblasti! Za napake in nedelo sodne veje oblasti pa krivijo vse politike!

        Tisti, ki obvladujejo banke, imajo danes na PUF vse medije in ne vračajo denarja!
        Preko medijev nas indoktrinirajo tako kot vedno v vsakem socializmu!

  2. “Tranzicija ni uspela vzpostaviti več konkurenčnih političnih, gospodarskih in intelektualnih elit.”

    Če se osredotočim zgolj na komentiranje vzpostavljanja konkurenčne intelektualne elite: hvala lepa za intelektualno “elito”, ki ne ponuja drugega kot zgodovinski revizionizem, primitivni protikomunizem, grobi neoliberalizem, paranoidne teorije zarote, nekritično oboževanje Zahoda ipd. Poglejte si samo umotvore raznih turkov, brščičev, ruplov …

    Ni torej nič čudnega, če janševske in novoklerikalne desnice normalna večina naroda ne prebavlja.

    • @Dule:

      odgovor na tvoje čudne ugotovitve in odgovor na Turkovo spraševanje Zakaj NAM, Slovencem, ni uspela tranzicija iz zločinskega komunizma v normalnost ( pravna država, kapitalizem, demokracija) je podal v odličnem delu M.Mazzini:
      http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2014/06/mali_uporniki.aspx

      @Turk: odlično ste napisali!

      @Alfe: dobro opažaš: Brez Boga ne bomo uspeli. Potrebno je moliti za konkretne stvari. Koliko molitvenih skupin sploh obstaja v Cerkvi, ki bi prosile, da se ljudje in družba osvobodijo mentalne in duhovne obsedenosti s praznoverjem (fanatično slepo in prazno vero) socialističnega in komunističnega svetobolja in tudi narcisističnega nacionalizma?

      • Slovenci smo še vedno okupirani.
        S strani komunizma: zunanjo ( Fritzl) in notranje ( praznoverje, želje, strahovi, utopije, sanjarjenje pri belem dnevu).

    • Dule, torej z drugimi besedami povedano –

      Ti ne maraš normalne demokratične alternative, ampak hočeš nazaj zločinski komunizem.

  3. “…Slovenija, torej njen večinsko levi establišment, ne zmore niti za mednarodno okolje hlinjenega praznovanja zmage demokracije nad totalitarizmom…” (citat Ž.T.)

    Sinoči smo bili – na državni tv članice EU Slovenije – priče totalitarno nedemokratični gesti cenzure pod vplivom levega establišmenta:

    javna uslužbenka Gobec je na PREDVOLILNEM soočenju preprečila, da bi predstavnik največje opozicijske stranke in hkrati največje stranke v državi v imenu več desettisočev državljanov, davkoplačevalcev in vseh potencialnih volivcev stranke SDS, v miru javno spregovoril o protestu zoper nedemokratične in sprevržene VOLITVE v državi!

    Komu se v tej državi meša?
    Zaprtje vodje opozicijske stranke sredi volilne kampanje se vsebinsko tiče vprašanja legalnosti in legitimnosti volitev in morebitnih vzporednih kršitev ustavnih pravic posameznika in vseh državljanov, da na volitvah sodelujejo in svobodno odločajo!
    To bi MORALO biti obvezna sestavina aktualne predvolilne kampanje, če se gremo demokracijo!

    Dejansko stanje v državi in na državni tv kaže, da vlada nek drug režim: predsednik stranke, kandidatke na volitvah, je zaprt, predstavnikom stranke pa o tem ni dovoljeno govoriti na soočenjih strank!?!
    Protestni odhod s prizorišča je edini način, s katerim je podpredsednik stranke SDS Zvone Černač lahko sporočil slovenski javnosti, da je kršena pravica do svobodnega izražanja določenih mnenj!

    Kasneje se v Odmevih nihče od dveh komentatorjev skupaj z javnim uslužbencem Bobovnikom o dogodku ni izrekel kot o omejevanju svobode govora in o morebitni spornosti aktualnih volitev!
    Najdlje, kamor so segla mnenja komentatorjev – enega: da se kaj zaprtje kandidata ob volitvah še ni zgodilo niti v širšem prostoru; – in drugega: da stanje ob teh volitvah ni normalno. To dvoje pa državljani in volivci itak že vemo!

    Bobovnik se je skliceval na zakone in pravila, ki jim je podvržena javna tv in minutažo, ki je namenjena predstavnikom strank:

    Po Černačevem odhodu so druge stranke imele na voljo ves čas, ki je pripadal stranki SDS. Je to v skladu z zakoni in pravili rtvslo? Predvolilno soočenje na javni tv bi moralo biti krajše za toliko časa, kolikor ga je pripadalo stranki SDS, ko je ta zapustila prizorišče! Če bi že upoštevali zakone in pravila – pa tega ni bilo zaznati.
    V nasprotnem primeru gre za mrhovinarsko krajo časa in samopašno podeljevanje minut drugim strankam na račun stranke SDS s strani državne tv!

    Zakaj vemo, da ni res, da naj bi bila težava v zakonito odmerjenem času, ampak je imela rtvslo težave z vsebino Černačevih besed?

    Predstavniki drugih strank so si že v prejšnjih soočenjih MORALI vzeti čas za odgovore na novinarska vprašanja v zvezi s sodelovanjem s stranko SDS ob njenem zaprtem predsedniku, Bratušek si je na soočenju celo SMELA vzeti čas za napade na Janeza Janšo ad personam, brez vsake pripombe voditeljev oddaje!

    Izvoljenemu podpredsedniku SDS Černaču pa javna uslužbenka Gobec ni dopustila niti minute, da bi javnosti v miru sporočil to, kar je ob tokratnih volitvah s stališča demokratične vladavine popolnoma sprevrženo: o spornosti zaprtja predsednika največje opozicijske stranke tik pred volitvami in onemogočanju, da bi predsednik stranke (vsaj pisno!) odgovarjal na vprašanja o programskih usmeritvah stranke.

    Očitno je na državni tv zaželjeno in dovoljeno le to, da se predstavniki drugih strank diskreditorno izražajo o Janši in stranki SDS brez časovnih in vsebinskih omejitev!

    Mednarodna javnost opazuje in sledi dogajanju v Sloveniji.

  4. Mislim da ni treba dlakocepit. Vsi vemo kaj se dogaja. Na nacionalki skušajo legitimirati volitve.
    Ampak naši so večji gospodje. Velikani izpred vesoljnega potopa.
    SDS se bo težko udeleževala kakršnihkoli soočenj. Zdi se edina pot da desnica bojkotira volitve. Ampak stranke, ne volilci. Naj umaknejo vse kandidatne liste. Naj odstopijo vsi desni poslanci iz EU.
    Ali naj vložijo ustavno tožbo zoper Maslešo zaradi zavlačevanja izdaje začasne odredbe. Tri dni je zakonski rok za predlog izdaje začasne odredbe za zadržanje izvršitev sodbe. Tri dni!!!

    Človek, mednarodna javnost hvalabogu gleda stran od te naše sramote. Da bomo lahko jutri še kam šli, ne da bi se nam posmehovali. Dobri so z nami.

    • Da ne bodo jutri govorili v tujini, ko prideš: Glej ga, Slovenca, hahaha.
      Kajti na tem smo vsi skupaj, kot narod.

    • Zdravko,
      ne drži, da vsi vemo, kaj se dogaja:

      eni vedo in se proti toku dogodkov borijo,
      drugi nimajo pojma in verjamejo dominantnim medijem, tretji vedo, a se sprenevedajo,
      četrti?…ah, saj res!…
      četrtih vse skupaj sploh ne zanima.

      • , v miru javno spregovoril o protestu zoper nedemokratične in sprevržene VOLITVE v državi
        ==================
        V miru javno ne moreš protestirat proti čemu takemu. Ravno v tem je stvar: če hočeš priti na soočenje moraš privoliti v sedanje stanje. Sicer ne moreš sodelovati. Černač bi moral odpovedati prihod še pred srečanjem.

  5. tranzicija je popolnoma uspela glede na način, kako je bila od vsega začetka načrtovana, torej kot plenjenje države. problem, ki ga imamo slovenci z lustracijo je pa dvojen. v kolikor si želimo preskoka v neko resnično zrelo demokracijo, moramo izvesti dvojno lustracijo. prvič lustracijo pred-osamosvojiteljskih elit in potem še lustracijo tistih sil, ki so do oblasti prišle po osamosvojitvi. 🙂

  6. Poglejmo malo bolj realno, SDS si enostavno ne upa na soočenja ker bi priletela neprijetna vprašanja. Tega se vsi po vrsti izmikajo. Če je ta slovenski medij res tako izrazito pristranski, kako da to da si upajo priti na nacionalko samo takrat ko so edini gostje in jih intervjuja recimo Rozvita??

  7. Kot pomembno področje tranzicije se mi zdi tudi zunanja politika. Osvoboditi se moramo nadaljevanja Jugoslovanske neuvršene politike. Za nas so pomembni stiki z EU, ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI AMERIKE, KANADO, AUSTRALIJO, IZRAELOM, IN DRŽAVAMI BRICS. Naj povem, da se je v arabskem svetu veliko spremenilo. Novi zavezniki Izraela so KURDI, MED KATERIMI JE VELIKO KRISTJANOV, in bi SLOVENIJA MORALA PODPRETI NEODVISNI KURDISTAN, na začetku vsaj na ozemlju raspadajočega IRAKA. Morali bi podpreti tudi EGIPTOVSKO VOJSKO IN SAVDSKO ARABIJO, ki sta zaveznika IZRAELA v odnosu do Muslimanske Bratovščine, Hamasa, Islamskega Kalifata in Irana. Egiptovska vojska bo tudi sodelovala pri obrambi meja SAVDSKE ARABIJE PRED ISLAMSKIM KALIFATOM. Naj povem še, da je Izrael pripravljen priznati Palestinsko državo, kot državo Palestinskega naroda, v kolikor Palestinci priznajo Izrael kot državo Judovskega naroda. Na ozemlju Palestinske države bi ostalo le nekaj Izraelskih vojaških baz, kot garant mirovnemu sporazumu, saj so brez njih meje Izraela neubranljive, Palestinska država pa bi morala biti demilitarizirana. Judovska naselja na zasedenih ozemljih so le odgovor na Palestinski terorizem in nepriznavanje Izraela. Takšna bi po tranziciji morala biti SLOVENSKA ZUNANJA POLITIKA. GORAZD GORENC, MIROVNO DRUŠTVO SLOVENSKO IZRAELSKEGA PRIJATELJSTVA

    • Z vsem se strinjam, le demilitarizirana Palestina? To je malo preveč daljnosežno.
      Mislim, da so Izraelci več kot dovolj sposobni krotiti neke Palestince.
      Ampak kje naj bi bila ta Palestina? Palestinska država se zdi zgolj retorična.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite