Ž. Stupica, Portal plus: Vzporedna ekonomija ali zgodba o rdečem računovodstvu leta 2016

0

December 2015: objavili so Slovenske računovodske standarde (2016), ki temeljijo na domači teoretski zamisli računovodenja iz leta 1972 in določbah Zakona o računovodstvu iz leta 1989, direktor Slovenskega inštituta za revizijo pa je imenovan za najuglednejšega finančnega strokovnjaka leta 2015.

Nadaljujemo z medijskim razkrivanjem vseh razsežnosti t. i. vzporedne ekonomije in vzporednega prava tudi po prenehanju prejšnje države. Vprašanja, s katerimi se ukvarjamo, so povezana tudi s korenino slovenskega računovodstva, financ in revizorstva.

V televizijski seriji Vzporedna ekonomija, objavljeni na Televiziji Slovenija koncem leta 2006 (oziroma 2009; povezave najdete tu in tu, tu ter tu) se je pojavilo mnenje, da so v bivši Jugoslaviji v okviru Službe državne varnosti (SDV) sprva ustanovili ali zgolj okrepili ekonomske oddelke. Tako naj bi v SFRJ komunistična oblast in v njenem imenu SDV doma in v tujini ustvarila pogoje za ilegalno dejavnost. Osnovala naj bi se vzporedna ekonomija prek različnih podjetij v državi in v tujini, nadaljevala in razširila naj bi se ilegalna trgovina. Zgodba “o nezakoniti trgovini, katera ni bila ukinjena leta 1955, to je bila uradna razlaga, naj bi živela še vse do leta 1990, torej do smrti države”. Govora je torej o vzporedni ekonomiji in vzporednem pravu. Vprašljiv pa je zaključek, da je to živelo le do leta 1990, torej le do razpada nekdanje SFRJ.

Luknja računovodstva, financ in revizije Slovenije

12. decembra 2013, torej pred dvema letoma, so revizorji iz tujine na predlog Banke Slovenije ocenili, da je bančna luknja Slovenije velika 4,778 milijonov evrov, kar je vodilo v dokapitalizacijo treh državnih bank – NLB, NKBM in Abanke (npr. tu). Navedeno je pomenilo razliko z oceno, ki so jo o bančni luknji dotlej podajali domači revizorji in ocenjevalci.

Za leto 2013 iz podatkov v zvezi z Indeksom revizorske in računovodske prakse (angl.: Auditing and Accounting Practices; International Institute for Management Development, World Competitiveness Center – IMD WCC) v okviru Indeksacije konkurenčnosti svetovnih ekonomij (tu) lahko posplošeno ugotovimo, da revizorska in računovodska praksa Slovenije med 60 ocenjenimi svetovnimi ekonomijami zaseda 59. mesto pred Bolgarijo (podobno tudi za leta 2012 – tu, 2011 – tu in 2010 – tu).

Navedeno kaže na vprašljivo prakso slovenskega računovodstva, financ, revizorstva in ocenjevalstva “poštene in resnične” vrednosti sredstev strank v bankah.

Zveza strokovnega osebja pred “smrtjo države”

Osebje Banke Slovenije sicer meni, da je bila ustanovljena leta 1991 (tu), vendar je to vprašljivo že po podatkih registra poslovnih subjektov, kjer se za subjekt pod matično številko 5023912000 navaja datum vpisa pri registrskem organu pred “smrtjo države”: 30.09.1976 (tu).

Računovodje, finančniki in revizorji Slovenije se od nekdaj združujejo v Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev, odkar pa je Zveza v začetku 90. let prejšnjega stoletja ustanovila še Slovenski inštitut za revizijo, se združujejo še v tem inštitutu. Register poslovnih subjektov za subjekt pod matično številko 5147271000 navaja datum vpisa pri registrskem organu 30.09.1976 (tu).

Strokovno osebje tako “narodne” banke Slovenije, kakor tudi Zveze računovodskih, finančnih in revizorskih delavcev Slovenije se je pred razpadom SFRJ lahko združevalo v “politični stranki”, zvezi oziroma partiji, ki je bila skladno s statutarnimi določbami del državne “stranke”, ki je po enem od svojih programskih mnenj dobila v “revolucionarnem boju za oblast in njeno utrditev značaj maksimalne koncentracije oblasti v rokah partije”. Po podatkih registra poslovnih subjektov za subjekt pod matično številko 5147484000 naj bi bila vpisana pri registrskem organu 30.09.1976 (tu), kar je vprašljivo tudi po “mejnikih več kot 150 let” subjekta (tu).

Nadalje se je vse aktivno osebje pred koncem SFRJ lahko združevalo v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, ki se je skladno z statutom te zveze pod idejnim vodstvom Komunistične partije Slovenije in Zveze socialistične mladine ter odločilnim vplivom Zveze sindikatov Slovenije in Zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojne usmerjala v socialistično revolucijo in “družbeno lastnino proizvodnih sredstev”.

Več lahko preberete na portalplus.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.