Z. Štrubelj, Družina: In če bom tudi jaz žrtev terorizma?

0

Življenje po bruseljskih napadih

Po nedavnih terorističnih napadih v Parizu in Bruslju se to vprašanje lahko porodi vsakemu prebivalcu Evrope. Strah ima velike oči, radi pravimo. Če pa vemo, da je Islamska država, ki jo v Siriji in Iraku stiskajo v kot, izdelala strateški načrt, da na Zahod pošlje dva tisoč teroristov, ki so pripravljeni ponoviti strahotna dejanja iz Pariza in Bruslja še v drugih evropskih mestih, se strah poloti ne le glave, ampak tudi duše in srca.

Veliko malodušja, potrtosti, užaljenosti in besa je bilo čutiti v velikem tednu v evropski prestolnici, v Bruslju, potem ko je bilo v torek, 22. marca, v terorističnem napadu na letališču Zaventem in na postaji podzemne železnice Maelbeek ubitih 35 in ranjenih več kot 340 nedolžnih ljudi, pripadali so 40 različnim narodnostim. Premagovanje strahu in ogroženosti je v dneh velikonočnega tridnevja naraščalo in se krepilo s številnimi civilnimi in verskimi pobudami v prid nenasilja, mirnega sožitja, medsebojnega razumevanja in miru. Dan po napadu, v sredo, 23. marca, je bila zaradi varnostnih razmer odpovedana krizmena maša v bruseljski katedrali. Obredi velikega tedna pa so potekali normalno, s še večjim duhovnim poudarkom na globoko vsebino Kristusove velikonočne skrivnosti. Veliki četrtek je v marsikateri krščanski skupnosti v Bruslju in v Belgiji postal odprto in prijateljsko, ekumensko in medversko, omizje Kristusove zadnje večerje. Veliki petek je s spominom na Kristusovo smrt na križu priklical v spomin vse nedolžne žrtve in Jezusovo molitev na križu: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!« Velika sobota, dan žalostnega molka, ko je Kristus počival v grobu, nas je obrnila vase, v občutja ranjene človečnosti in dostojanstva. Velikonočna vigilija, vstajenjske maše, praznično evharistično slavje velike noči je dvignilo našega duha v višine »tretjega dne«, prvega dne v tednu, dneva novega stvarjenja v Kristusu.

Kako aktualno je sporočilo velike noči, ko si človeško gledano nemočen, poln strahu in negotovosti, ko si »za zaprtimi vrati«, kot so bili apostoli na večer Jezusovega vstajenja. Letošnja velika noč je bila za nas milostna, saj smo jo doživeli bolj globoko kot ponavadi, povabila nas je k premagovanju strahu, k zavestni izgradnji drugačnega sveta, sveta civilizacije miru, ljubezni in odpuščanja. Bila je velika noč svetega leta usmiljenja. Kako prav je imel papež Frančišek, da je oklical to izredno sveto leto! Kot da bi vedel, kaj nas čaka.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.