Z drugim krogom županskih volitev se je končalo letošnje volilno obdobje. Pravzaprav brez večjih presenečenj, čeprav so se skoraj vse stranke razglasile za zmagovalce, ali vsaj za neporažence, je večina teh ocen iztrgana iz konteksta.
Predvsem imam tukaj v mislih zmago SDS in pomladnega bloka, o kateri govorijo predvsem v največji opozicijski stranki. Že res, da je pomladni trojček dobil precej večji delež glasov od strank sedanje vladne koalicije, a vprašanje je, kakšna bi bila slika, če bi upoštevali še rezultate neodvisnih kandidatov. Še večja uganka pa je, kakšna bi bila preslikava rezultatov lokalnih volitev na državno raven.
Koliko neodvisni so neodvisni?
Pa poglejmo najprej v prestolnici. Pomladni trojček je stranke koalicije (brez DeSUSa) premagal na videz premočno, s 23% proti 13%. Na prvi pogled je razlika velika, a takoj se zastavi vprašanje, kako bi se med oba tabora razdelilo 47% glasov županove liste. Nobenega dvoma ni, da je Jankovićeva lista pobrala levji delež glasov levici, a je hkrati zelo verjetno, da Janković ne bi mogel zmagati tako premočno, če zanj ne bi glasovali tudi mnogi volivci pomladnih strank, še zlasti volivci SDS, za katere avtoritativen način vladanja, kakršnega goji ljubljanski župan, ni toliko moteč.
Takole po občutku bi glasove županove liste razdelil na 2/3 levih in 1/3 desnih. S tem bi prišli približno do izenačenega števila glasov za oba tabora, kar je glede na dosedanjo razmerje moči v prestolnici za pomladne stranke lep uspeh, a daleč od tega, da bi lahko že vnaprej slavili zmago. Po eni strani je res, da bi stranke vladne koalicije za zmago na državnozborskih volitvah v Ljubljani potrebovale izdatnejšo prednost, po drugi strani pa rezultat pomladnih strank vendarle ne kaže nekega bistvenega napredka od preteklih državnozborskih volitev.
Če po drugi strani pogledamo v Maribor, je zmaga pomladnega trojčka izdatnejša – 35% proti 18%. A tudi pri tem rezultatu je en ˝če˝ – kar 18% glasov za županovo listo gotovo ni realen dosežek SLS, v teh 18% se bržčas poleg glasov za SLS skriva prenekateri volivec SDS in tudi kakšna četrtina ali tretjina glasov levice.
Podobno razmerje moči, kot v Mariboru, je tudi v Celju, medtem, ko je pomladni trojček v Kranju premagal levi trojček tesno z 29% proti 27%.
Ali je pilot v letalu?
Skratka, četudi premoč pomladnih strank v resnici ni tako velika, kot kažejo poenostavljene primerjave rezultatov lokalnih volitev, so njihovi obeti pred naslednjimi državnozborskimi volitvami kar dobri. Če se ne zgodi čudež, levica v sedanji sestavi bržčas ni sposobna v prihodnjih dveh letih obrniti trenda padanja podpore. Znotraj-koalicijski spopadi, afere, nesposobnost soočenja z izzivi vladanja, ter premierjeva vse bolj očitna izguba stika z realnostjo, levemu trojčku vse bolj oddaljujejo možnosti za ponovno zmago.
Pahor ne le, da ni sposoben spopasti se z gospodarskimi izzivi, zdi se, da ga tudi najožji sodelavci ne upoštevajo in vsak počne, kar se mu zahoče. Na smolo levice sta se z aferami Ultra, NPU in bulmastifi že v prvi polovici mandata bolj ali manj onemogočila prva upa Zaresa in LDS, ki bi ob normalnem razvoju dogodkov lahko socialnim demokratom prevzela primat. Tako se zdi, da bo SD ostala vodilna stranka sedanje koalicije, kar bo pred naslednjimi volitvami levico postavilo v neugoden položaj – težko si je namreč predstavljati, da se bo volilno telo pozitivno odzvalo na možnost ponovne kandidature Pahorja za predsednika vlade.
Zdi se torej, da bo zmaga na naslednjih volitvah za levico misija nemogoče, razen, če bodo pripravljeni na salto mortale – zamenjavo pilota. Govorimo seveda o nastopu ljubljanskega župana na državnozborskih volitvah. Realno gledano je to v tem trenutku verjetno edini recept za zmago strank vladne koalicije, a bodo o njem gotovo dobro premislili, saj s seboj prinaša kar nekaj tveganja. Uspeh namreč še zdaleč ni zajamčen, potenciali Jankovića in njegove ekipe izven Ljubljane so precej nejasni. Zagotovo bi takšen scenarij prinesel tudi prenekatere minuse – iz parlamenta bi bržčas za vselej bili izločeni Zares in LDS (v kolikor bi Janković držal besedo, da ne bo šel v nobeno stranko), in kar je še huje, vprašljiva bi postala sama definicija slovenske levice, saj si ljubljanskega župana kot osrednji obraz levice le težko zamislimo. Ali povedano drugače – Zoran Janković je levičar približno toliko kot je Hilda Tovšak kristjanka.
Foto: Wikipedia
