Javno zdravstvo središče Šarčevega programa

11
382

Zdravstvo na prvem mestu. To je vodilno geslo Marjana Šarca. Upravičeno. Kakovostno zdravstvo je le tista najosnovnejša dobrina, ki poganja kolesje vsake družbe. V Šarčevi koalicijski pogodbi pa ima tak poudarek še povsem drugačen, bolj “političen” pomen. Slovenska javnost zaradi številnih škandalov mandat prejšnje zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc ocenjuje kot katastrofalen.

Trikotnik javnega zdravstva

Zato je Šarec ob splošnem otepanju drugih strank za prevzem resorja zdravstva moral breme prevzeti nase. Pod geslom “Za vsako ceno”. Šarec je postavil javno zdravstvo v središče svojega osebnega programa. Začenši s kadrovsko zasnovo, ki močno privilegira prav zdravstveni sektor. Govorimo o trikotniku, ki povezuje kabinet predsednika vlade, ministrstvo za finance in ministrstvo za zdravstvo. Gre za tri imena: Samo Fakin (kandidat za ministra za zdravje), Vojmir Urlep (državni sekretar v kabinetu predsednika vlade) in Andrej Bertoncelj (minister za finance). Ena glavnih Urlepovih nalog bo povezovanje finančnega resorja, torej institucije, ki financira, z zdravstvenim resorjem, institucijo, ki bo morala izpeljati reformo zdravstvenega sistema. Izbira imen seveda ni bila naključna. Fakin bo mesto ministra za zdravstvo prevzel, potem ko je osem let (2007-2016) vodil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). To je zavod, ki prejema sredstva iz državnega proračuna in financira javno zdravstvo.

Urlep je bil dolga leta na čelu farmacevtskega velikana Lek, Bertoncelj pa v vodstvenih kadrih te družbe. Oba sta bila tudi zaposlena v še eni farmacevtski družbi, Kemofarmaciji. To je torej trikotnik, ki bo oblikoval zdravstveno politiko in bo imel na Šarčev mandat izjemen vpliv.

Spori … brez tega ne gre

Formula “zdravstvocentrične” vlade je za zdaj samo na papirju. Ali bo vzdržala ognjeni krst in nadaljevanje mandata, je seveda drugo vprašanje. Dvomi se porajajo zaradi pragmatično političnih dilem, pa tudi zaradi programskih nedorečenosti. Začnimo s prvimi.

Fakin bo postal minister za zdravje s podporo stranke SMC, ki ga leta 2015 ni želela potrditi na mesto predsednika ZZZS. Še več, Fakin je takrat prišel do kratkega stika z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Ministrica in SMC sta Fakinu očitala nasprotovanje reformam, ki so jih želeli uvesti (to jim sicer ni uspelo). Z vrha ZZZS so se ga hoteli “znebiti” že konec 2015, ko mu niso podaljšali mandata. Po enem letu opravljanja funkcije vršilca dolžnosti je Fakin nato odstopil sam. Takrat so si pri SMC oddahnili. Danes pa ga bodo spet imeli med zavezniki. V parlamentu bo v vrstah SMC sedel eden njegovih najglasnejših kritikov, Jani Möderndorfer, SMC pa naj bi (tako kot vse ostale koalicijske partnerice) v delikatnem zdravstvenem resorju imela tudi državnega sekretarja. Pa da vidimo, kako bo to funkcioniralo.

Nepremostljive ovire

Veliko pa je tudi vsebinskih težav, s katerimi se bo moral soočiti Fakin. V sporazumu je koalicija temu poglavju namenila največ prostora, čeprav so nekatere rešitve dokaj nedorečene in nejasne. Prva zaveza, ki jo postavlja dokument, je jasno ločevanje med javnim in zasebnim zdravstvom. Gre za določilo, ki ga je koalicija vključila, potem ko se je v pogajanja za podporo novi vladi namesto Nove Slovenije vključila Levica. Stranka Mateja Tonina je z večjo naklonjenostjo gledala na zasebno iniciativo v zdravstvenem resorju, ti nastavki so bili tudi že sprejeti in vpisani v osnutek. Ko je NSi odstopil od pogajanj in je vstopila Levica, so se pogoji spremenili v povsem drugačno smer. In koalicija se je (zaradi računice potrebnih glasov v DZ) temu prilagodila. Tako ravnanje seveda pušča odprto vprašanje, kako LMŠ vsebinsko (mimo strankarskih računic) gleda na pereče vprašanje javnega in zasebnega zdravstva. Ima sploh oblikovano stališče glede tega?

Ministrskemu kandidatu Fakinu ni mogoče očitati nepoznavanja resorja, saj je to njegovo delovno področje. Je pa prav zato tudi on iz prve roke opazoval razraščanje hudega zaviralnega elementa pri vzpostavljanju normalnega delovanja javnega zdravstva. Govorimo o razsipavanju z davkoplačevalskim denarjem. Govorimo o žilnih opornicah in Mark Medicalu, govorimo o preplačanih infrastrukturnih posegih, kakršna je bila dograditev Onkološkega inštituta. Bolnišnice so pri svojem delovanju pridelovale izgubo v vseh teh letih, tako da se je vlada Mira Cerarja lani odločila odobriti dodatno (!) finančno injekcijo v višini 135 milijonov evrov (!!!) za 15 pomembnejših bolnišničnih ustanov. Razsipavanje se je dogajalo v času, ko je bil Fakin na čelu zavoda, ki financira javno zdravstvo. Koalicija sicer v osnutku programa omenja “vzpostavitev enotnega in centraliziranega sistema nabave materialov ter opreme, ki bo temeljil na primerjavi cen s tujino in v največji možni meri izključeval posrednike”. Če jim bo to uspelo, bo velik dosežek. Marže posrednikov in pomanjkanje ustreznih primerjav z boljšimi praksami v tujini so bili namreč tisti dejavniki, ki so napihovali cene za medicinsko opremo.

Pa še eno opozorilo s tega področja. Fakin bo, kot že povedano, v tesnih stikih z Urlepom in Bertoncljem. Oba sta bila nekdaj zaposlena pri podjetju Kemofarmacija. Urlep je bil tam predsednik uprave med letoma 2000 in 2007. Gre za eno od družb na farmacevtskem področju, za katere je Agencija za varstvo konkurence ugotovila, da so v obdobju od 2007 do 2013 ustvarile kartel na slovenskem trgu. Skratka, kartel naj bi nastajal sočasno z Urlepovim odhodom iz podjetja in se razbohotil šele potem, ko njega ni bilo več v podjetju. A vseeno gre za alarmni zvonec za Fakina.

Cenzurirane čakalne vrste

Sklenili bomo s čakalnimi vrstami, ki so zdaj najbolj razvpita težava slovenskega zdravstva. Med zadnjimi predlogi odhajajoče vlade Mira Cerarja je bila razporeditev 35 milijonov evrov presežka iz blagajne ZZZS za krajšanje čakalnih vrst. Je to dober začetek za novega ministra za zdravje? Lahko bi bil … a kaj ko samemu slovenskemu zdravstvu ni jasno, kako dolge so te čakalne vrste. Nacionalni inštitut za javno zdravstvo, ki sicer te podatke objavlja mesečno, že od aprila ni posodobil podatkov o čakajočih pacientih in čakalnih dobah, ker da so odkrili nekaj odklonov pri nekaterih storitvah. In to naj bi bilo najpomembnejše vprašanje, s katerim se mora soočiti vlada? Naj razume, kdor more.

Prispevek je bil 6. 9. 2018 objavljen v Novem Glasu.

11 KOMENTARJI

  1. Povsod po zahodnem svetu se državne in zasebne zdravstvene ustanove več ali manj uspešno prepletajo in dopolnjujejo. V demokratičnem socializmu, ki je cilj naše leve- skrajnoleve koalicije pa tega ni in ne more biti. Samo državno oziroma t.i. javno zdravstvo ne more biti uspešno, tako kot ni na primer bilo uspešno državno gospodarstvo, zaradi katerega so propadli socialistični družbeni sistemi. Saj vendar vsi vemo, da socializem ne deluje in komunizem še manj. Že Churchill je vedel, da bi komunizem lahko deloval samo na dveh krajih: v nebesih, kjer ga ne potrebujejo in v peklu, kjer ga že imajo. In kar velja za gospodarstvo, velja tudi za vse druge podsisteme, ki ne morejo zdravo delovati brez zasebne pobude in konkurence. Zato bo socialistično javno zdravstvo, kot si ga želi naša vladajoča politika samo poglobilo krizo in frustracijo našega zdravstva.

  2. Skoda, da ni objavljeno, kdo je avtor tega clanka. Pametna opozorila. Prav verjetno, da bojo imenovani nosilci Sarceve vlade skrbeli, da bo slo spet cimvec zdravstvenega denarja v zepe dobaviteljev. Se vec torej kot do zdaj. Podobno kot mi je usmeritev N.Si dajala vtis skrbi za lobisticne interese privatnih zavarovalnic. Nic dobrega ne pricakujem. Nenazadnje je sam Fakin nic drugega kot skrajno ambiciozen primitivec in povprecnez. Za normalen zdravstven sistem je mogoce edino upanje, da Slovenija nekoc postane avstrijska zvezna dezela. Pricakujem torej z novo vlado se vec slabe volje tako pri bolnikih kot pri zaposlenih v zdravstvu in nadaljni beg najboljsih medicinskih kadrov v inozemstvo.

    • Tule pa nekaj ne “štima”: da je Fakin hkrati (skrajno ambiciozen) primitivec in povprečnež. Če je ob diplomi iz medicine in številnem podiplomskem usposabljanju (Gea Collige) ter direktorovanju (tudi gospodarski družbi) še vedno primitiven (vem, da v odnosih do soljudi, tudi podrejenih, to ni), potem pa je slovenska družba obsojena na propad, še posebno, če je primitivizem kar njeno povprečje. Od vseh ministrskih kandidatov na TV soočenju je pokazal še najboljše poznavanje svojega bodočega delovnega področja. Drugo vprašanje pa je, ali mu bo ta “nemogoča” koalicija dopustila, da učinkovito in avtonomno rešuje žgoče probleme v zdravstvu. Če mu ne bo, je prav, da takoj pove, da se teh igric ne gre – in odstopi.
      Še to: odprava dopolnilnega zavarovanja, mantra, ki jo ves čas zagovarja zlasti dr. Keber, ni tisto, kar teži slovensko zdravstvo; je drugotnega pomena.

  3. Lahko da si šarcistični politični manipulatorji mislijo, da imamo državljani spomin kot zlate ribice. Morali pa bi vedeti, da česar ne pomnimo državljani, zagotovo pomni imedmrežje dosti bolje.

    Spodaj na povezavi je članek iz januarja 2015 s Fakinovim citatom:

    “Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je v lanskem letu po prvih ocenah ustvaril 21 milijonov evrov plusa, je dejal generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Tudi letos Fakin pričakuje tolikšne presežke, da bodo v celoti odpravili čakalne vrste v specialističnih ambulantah, ki so vedno daljše. Po njegovih besedah je financiranje zdravstva izšlo iz krize”

    ZZZS je imel takrat dovolj denarja, Fakin pa nato na razpolago skoraj dve leti, da bi lahko uresničil obljubo o odpravi čakalnih vrst, preden ga je 14.9.2016 skupščina zavoda razrešila z mesta direktorja ZZZS.

    Isti človek, ki v letih 2015 in 2016 ni naredil ničesar, da bi vsaj skrajšal čakalne vrste, čeprav je obljubljal njihovo odpravo, ob svojem ustoličevanju za ministra leta 2018 obljublja, da bo čakalne vrste odpravil v enem letu?!?

    Kdor to verjame, je milo rečeno bedak.

    https://24ur.com/novice/slovenija/zzzs-ima-21-mio-evrov-dobicka-slovenci-pa-se-vedno-predolge-cakalne-vrste.html

    Pa še opazka pod črto:
    zdravniku, ki za svoje zdravje ni sposoben poskrbeti niti toliko, da bi svoje telo odrešil odvečnega maščevja, ki dokazano povzroča srčno-žilna obolenja in tudi bolezni ostalih telesnih sistemov, bodo zaupali skrb za zdravje sodržavljanov?

    • Kot prvo: Ni ZZZS tisti, ki skrajšuje čakalne vrste, in tudi ne tisti, ki razporeja denar iz svojega presežka. Če pa bi bila res prava zavarovalnica – v nekem obdobju, ko je obvladala svoje otroške (začetniške) bolezni, to hotela postati, jo je politika, zlasti SD, grobo zaustavila – bi to v interesu zavarovancev gotovo storila.
      Kot drugo (opazka na opazko): zajetni postavi navkljub je vseeno lahko dober minister, saj ga v tako kratkem obdobju (štirih let ali pa še manj) ja ne bo pobralo. Če bi bil pa suh kot trska, bi pa govorili, da ne more biti dober minister, če še za sebe ne zna poskrbeti. Tudi pikrost pač ni dobra za naše zdravje.

      • Kapodistrias,
        naše zdravstvo je res tako skrivnostno organizirano, da vplačniki osnovnega zdravstvenega zavarovanja na koncu sploh ne vemo, kdo diktira, kako in za kaj bo porabljen naš denar ter koliko ga bo porabljenega.
        Mnogi ljudje, ne le pacienti, sploh ne vedo, katere pravice izhajajo iz zdravstvenega zavarovanja.

        V zvezi s pravicami iz zdravstvenega zavarovanja niti zdravniki ne vedo vsega in posledično pacientov ne znajo pravilno usmeriti k določeni zdravstveni obravnavi, čeprav jim tiste storitve pripadajo.
        To pripovedujem iz lastne slabe izkušnje z o tem nepoučenim zdravnikom.

        Zdravniki se v ambulantah redno izgovarjajo, da jim ZZZS strogo gleda pod prste, določa ter hkrati omejuje število in vsebino zdravstvenih storitev, ki jih lahko opravijo.

        Vsekakor je ZZZS tista organizacija, ki bdi nad večino zdravstvenega denarja, na njenih računih se ta denar zbira in iz svojih računov ZZZS nato plačuje zdravstvene storitve različnim zdravstvenim ustanovam, bolnicam, ambulantam,…

        Kolikor mi je kot laiku na tem področju znano, ZZZS določa količino storitev, ki jih nek zdravnik (najsibodi v bolnici, specialistični ambulanti, zasebni ambulanti…) sme opraviti v določenem časovnem obdobju. Ko je kvota izpolnjena, obstaja veliko tveganje, da zavarovalnica nadaljnih zdravstvenih storitev ne bo plačala.
        Popravite me, prosim, če sem v zmoti.

        Zakaj pa je Fakin leta 2015 govoril o svojem pričakovanju da bodo s presežki ZZZS v celoti odpravili čakalne vrste v specialističnih ambulantah, če ZZZS na to ni imel nikakršnega vpliva??
        Po Fakinovih takratnih besedah je financiranje zdravstva že leta 2015 izšlo iz krize….

        Po mojem skromnem mnenju ima ZZZS velik vpliv na čakalne vrste.

        Kar pa se tiče Fakinove tebajskosti: njegova obilnost me ne moti sama po sebi, to je njegova stvar. Moti me, da bi bil debel kot minister za zdravje.
        Kajti – vsa zdravstvena priporočila govorijo o potrebi po ohranjanju zmerne telesne teže ter o preprečevanju debelosti, ki človeka prej ali slej pripelje do različnih zdravstvenih težav. Zato moja opazka.

        Verjamem pa tudi, da gre v zdravstvu za velikanske spletke in spore med različnimi interesnimi skupinami, kjer lahko tudi popolnoma nedolžen pred javnostjo izpade kriv.
        Najbrž je res treba predvsem pogledati, kateri mediji so o Fakinu pisali najmanj naklonjeno… v smislu ‘povej mi, kdo o tebi vse slabo piše in vedel bom, da nisi njegov’ 😉

        • Kolegi Fakina ne vejo povedati nic posebno dobrega o njegovi strokovni sposobnosti iz casa preden je zacel zbirati funkcije in zapuscati stroko. Menda jim je celo kot direktor grozil s pistolo. Primitivno mi deluje v nastopu, mi je zal. Bolj kot knap kot pa intelektualec in Hipokratov sledilec.

  4. Za “dogovorno ekonomijo” v našem zdravstvu je seveda v prvi vrsti odgovoren direktor ZZZS, potem pa takoj naslednji minister za zdravje. K temu sodi tudi genialno “vzajemno” zavarovanje, ki ga nikakor ne uspejo odpraviti. Od ministra do ministra, od vlade do vlade, ne gre! Začuda, res!
    Fakin gotovo najbolje obvlada delovno področje, vendar zagotovo najbolje obvlada to, da vse ostane tako kot je.

  5. Kje so dobre prakse delovanja zdravstva v sosednji Avstriji in drugod, ki smo si jih ogledali ali poslušali (nekatera predavanja dostopna na internetu):
    – upravljanje infrastrukture AKH Dunaj s strani podjetja za gradnjo in upravljanje bolnišnic vamed (ogled preko EFQM Bruselj, dobra udeležba iz Slovenje)
    – združitev bolnišnic avstrijske Štajerske in UKC Graz na osnovi enotne IT za povečanje učinkovitosti mreže bolnišnic (predavanje dr.Pedeville, direktorja za procese in informatiko iz Gradca na konferenci SZKO v Portorožu)
    – uporabo principov vitkosti za povečanje učinkovitosti delovanja v klinični bolnišnici Odense, Danska ( predavanje dveh specialistov za vitkost iz UKC Odense na konferenci SZKO v Portorožu in na UKC LJ)
    – minimalno potrebno število ponovitev posameznih zdravstvenih posegov za varnost pacienta WHO
    – trg zdravstvenih zavarovanj Nizozemske za možnost izbire ustreznega zavarovanja
    – The EU’s Public Sector Spending Problem – A.T. Kearney https://www.atkearney.com/documents/10192/700421/eus%20public%20sector%20spending%20problem.pdf/86053cf2-54ba-4f99-a711-71a7664fa3e6
    da naštejem le nekaj njih. Novi minister je bil prisoten na večino, če že ne na vseh. Verjamem, da jih ni pozabil. Predstavili smo jih tudi v DZ leta 2014 in večkrat na odboru za zdravje. Zgodilo se ni nič. Tudi sedaj se ne bo, saj ni podpore politike za spremembe.

Prijava

Za komentiranje se prijavite