Z delitvijo dobička do beraške palice

Predlog zakona o delitvi dobička veliko pove o paradigmi, v kateri se Slovenija nahaja. Politična nomenklatura ne razume dobro, kaj je vrednota in kaj ne. Pri tem ne delim na desne in leve, ker se mi zdi, da se pri tem “kapitalu in delu” dosti ne razlikujeta.

Razmišljanje, da se določi obvezna delitev dobička, zahteva razlago, kaj se z njo doseže in kaj bo povzročila. Brez tega razmisleka so to zelo plodna tla za manipuliranje množic. Ne nazadnje se po tem principu v razvitem demokratičnem svetu delijo vodilni politični programi (Republikanci in Demokrati).

Kaj obvezna delitev dobička med zaposlene lahko pomeni:

  • Podjetniki bodo manj zaposlovali, ker jim ostane celotno podjetniško tveganje in fiksni stroški, ki jih ne bodo mogli nadzirati (omejevati), koristi/učinke pa bodo morali deliti neselektivno in nerazvojno.
  • Donosnost na kapital se bo zmanjšala, kar pomenimanj investicij in manjša konkurenčnost. Domači kapital bo raje investiral čez mejo, tuj kapital pa bo še manj kot sedaj zainteresiran za Slovenijo, če sploh je.
  • Prelivanje oz. nesorazmerna obremenitev gospodarstva, saj takšna obremenitev ne velja za že tako obsežen javni sektor – tam ni dobičkov (da bi se lahko delili) in tudi ne velja za velike sisteme, ki so že tako »stalno»pod vodo (ŽG, Mura in pogosto tudi podjetja v državni lasti…). Se pravi, zakon želi obdavčiti tisti segment, ki naj bi premagal celotno krizo in poleg sebe izvlekel iz krize še celotno nadstavbo (širši javni sektor).
  • Povečanje tveganja za gospodarstvo – ne vem točno kakšni bodo detajli, vendar; če dam primer: Podjetje, ki deluje v več državah  in ima sedež v Sloveniji in  podružnice (mrežo, ki jo želi podjetje zadržati ali razviti) v drugih državah, (npr. v nekdanji Jugoslaviji) pričakuje, da bo slovenski del podjetja kot prvi pozitivno posloval, ostali deli , to pomeni, da se bo moralo podjetje odpovedati ohranjanju in spodbujanju svojega razvoja ter ohranjanju celovitosti in si s tem povečati konsolidirano izgubo.
  • Kako bo vodstvo opravilo motivacijsko selekcijo nagrajevanja, če je sistem že vnaprej določil princip uravnilovke.
  • Kakšna bo percepcija v družbi in konkurenčnost sektorjev, ko bodo nekatera podjetja zaposlenim že po zakonu dajala določeno pravico (gospodarstvo) drugim pa ne (negospodarstvo).  Podobna pričakovanja in sistemske želje se bodo selila izven teh principov v smislu pritiska na dvig drugih plač. Slednje bo povzročilo dodatni sistemski princip obremenitve (obdavčitve gospodarstva) in sekundarno uravnilovko.

Skratka, takih in podobnih komentarjev je lahko ogromno. Bistvo pa je, če se povzroči selektivna sistemska prisila, se okolje odzove in temu racionalno prilagodi. V tem primeru vse na račun konkurenčnosti in gospodarske iniciative. Slednja poslovna šibkost je pripeljala tudi do takšnih idej prerazporejanja, ki povzročajo politično všečnost v določenem obdobju in zamegljevanje vzroka in posledice.

Foto: SXC