Z Bušmani na lovskem pohodu

0
1134

Razlike  v stopnji »civilizacije« so med različnimi deli našega planeta ogromne! Medtem, ko je večina človeštva že globalno povezana v najrazvitejšo tehnično družbo 21. stoletja, so marsikje v oddaljenih džunglah še plemena na stopnji kamene dobe … Tudi takšni so na tem Svetu, ki še niso stopili v stik s »civilizacijo«. V takšnih primerih sta seveda upravičeni zaskrbljenost in skrb, da ne bi stik tako različnih družb povzročil problemov in težkih posledic, predvsem za neizkušena in nezaščitena plemena.

Še veliko več pa je po vsem svetu (ostankov?) ljudstev, ki so ponavadi kot »domorodci« tudi dosti manj razviti od kasnejših prišlekov (ponavadi celo »okupatorjev«) in so njihova kultura, bivališča, oblačila, oprema itd. tudi zelo posebna, različna in prvobitna.Vendar so hkrati tudi že zelo ogroženi od veliko bolj razvitega okolja »prišlekov«.

Za zelo doživeto srečanje z Bušmani je poskrbela agencija Liberty. Z njimi smo bili kar nekaj ur, jih spremljali na izvidniškem obhodu. Verjamem, da so bili na koncu tudi oni zadovoljni …

Ker sem imel to srečo, da sem nekaj takšnih družb osebno spoznal (avstralski Aboridžini, novozelandski Maori, norveški Laponci, afriški Bušmani, Masaji in Himbe) sem precej spremenil svoje mnenje o pomembnosti in (ne)potrebnosti tesnejših stikov med »prvobitnimi« in »razvitimi« ljudmi. Doslej sem bil namreč pod vtisom, da po navadi tudi turisti zelo ogrožajo (in dostikrat celo ponižujejo) domorodce. Pa ni čisto tako: ustrezno regulirani odnosi na področju turizma imajo lahko za ogrožena plemena ali ljudstva zelo pozitiven vpliv, včasih celo odrešilen! To so nam povedali celo sami organizatorji kvalitetnega srečanja med Maori in turisti, ko smo se vzajemno drug drugemu zahvaljevali: mi njim za čudovit prikaz njihove kulture, jezika, glasbe, oblačil, bivališč, opreme, hrane, običajev … oni pa nam za iskreno zanimanje, spoštovanje, navdušenje, aplavz, sodelovanje (pri plesu) in seveda tudi za zaslužek, s katerim so si lahko izboljšali življenjski standard.

Bušmani v Namibiji so nas peljali kar v naravo, med drevesa in grmičevje in nam tam nazorno pokazali, kako zasledujejo in lovijo divjad, nabirajo žuželke in plodove, iščejo in shranjujejo vodo, nabirajo med, si zdravijo rane in kako kot nomadi prenočujejo.

Posebno zanimivo se mi je zdelo, ko so nam na praktičnem primeru pokazali, kako v času (redkega) deževja shranijo vodo v posušene buče in jih zakopljejo na raznih mestih, blizu kakšnega drevesa, da jih lahko čez nekaj mesecev v sušnem obdobju izkopljejo in se odžejajo …

Ni pa seveda manjkalo tudi zanimivega plesa in petja. Tako so nam tudi pokazali, kako praznujejo uspešen lov.

Zanimivo je, da tile štirje plesalci sploh niso kakšni fantički, saj so bili stari okrog 30 let. Res pa je, da niso samo za naše razmere zelo majhne postave, ampak imajo tudi dokaj gladko in napeto kožo … Zdravo življenje: bio prehrana (malo) in veliko gibanja ugodno vpliva počasnejše staranje kože.

Prijava

Za komentiranje se prijavite