Wikipedija, wiki, WikiLeaks

12
22

Vsi že nekaj časa, pravzaprav od leta 2001, poznamo Wikipedijo, spletno enciklopedijo, z več kot 17 milijonov člankov, od tega 3,4 milijona v angleščini in tudi okoli 102.000 v slovenščini. Vse to je ustvarilo na tisoče predanih prostovoljcev s celega sveta v sodelovalnem “okolju” wiki.

Vsebina Wikipedije je izjemno bogata, zelo ažurna in kot kažejo nekatere raziskave, ki so primerjale Wikipedijo z Encyklopedio Britannico, tudi dovolj točna. Četudi jo vsi lahko urejamo. Po kratki prijavi jo namreč lahko začneš urejati in prispevati v zakladnico znanja. Lahko tudi pišeš neumnosti, vendar te prostovoljci hitro opozorijo in če “težiš” z neumnostmi naprej, te enostavno izločijo. Wikipedija je zaradi svoje bogate vsebine postala sedma najbolj brana stran na internetu.

Kaj je pravzaprav wiki?

Uspeh Wikipedije, njenega sodelovalnega, kokreativnega načina dela, je spodbudil tudi podjetja, organizacije in posameznike, da uporabljajo tak način dela v svojem poslovnem okolju ali v javnem življenju. Pač tam, kjer sodelovalna sinergija več ljudi, prinaša rezultate.

Wiki je, če gledamo tehnično, internetna platforma, ki omogoča enostavno urejanje in povezovanje internetnih strani. Po drugi strani, pa je wiki pravzaprav način dela v podjetju, nevladni organizaciji. Kjerkoli pač potrebujemo sodelovalno znanje večih ljudi, ki se fizično ne morejo srečati drugje kot na internetu. Če pogledamo še širše, je wiki pravzaprav kultura sodelovanja in soustvarjanja.

Wiki izhaja iz havajske besedice hitro, nekateri pa jo razlagajo tudi kot “What I Know Is” (kar jaz vem je).

WikiLeaks

Spletno mesto WikiLeaks, ki bo morda kmalu postal sinonim za kakšen drugačen tip wikija, na videz ni tak kot drugi javni wikiji. Na to spletno mesto se namreč ne moreš kar prijaviti in urejati vsebine, ne moreš prispevati na tak klasičen wiki način. Pa vendar so zelo odprti za sodelovanje. Tako, da vsebino, ki je tule jasno definirana, pač pošlješ s pomočjo varnostnega nalaganja, ki pa trenutno pravzaprav ne deluje. Pravijo celo, da trenutno ne sprejemajo novih vsebin, verjetno zato, ker imajo obilo tehničnih težav zaradi “hekerskih” napadov in ukinitev domen (včeraj so jo že nadomestili z novo). Lahko pa jim vsebino pošlješ tudi s pomočjo kakšnega drugega nosilca (disketa, CD, DVD ali USB ključek).

WikiLeaks prav gotovo postaja sinonim za hitrost. Še nikoli v zgodovini se vsebine, ki so tako zaupne narave niso tako hitro razširile po svetu.

WikiLeaks postaja tudi pojem za “What I Know Is”, pa ne vedenje na podlagi govoric, zgodb, razmišljanj, podtikanj, pač pa na podlagi verodostojnih dokumentov.

WikiLeaks je pionir na področju verodostojnega novinarstva, ki pa ogroža – po moje ne državljanov in držav, pač pa sfero tako zelo cenjene diplomacije in politike. Za kateri pa očitno prihajajo časi sprememb.

Satirik Stephen Colbert je rekel za Wikipedijo da je njen problem v tem, da deluje samo v realnosti in ne v teoriji. Enako velja za WikiLeaks.

Foto: Spletno mesto WikiLeaks

12 KOMENTARJI

  1. Ko sem gledal goreti Newyorška dvojčka leta 2001 sem rekel ženi: “Svet ne bo nikoli več takšen, kot je bil doslej!” Ko vidim WikiLeaks, si mislim: “Diplomacija (in celo politika nasploh?) ne bo nikoli več takšna, kot je bila doslej!”

    Sicer je pa WikiLeaks posredno naredil “reklamo” tudi za Wiki nasploh…

  2. @Anton: Ja, se strinjam, da diplomacija (in tudi politika) ne bo več takšna kot je bila. Prav v tem je čar WikiLeaksa, ki mora obstati kot prostor, kamor lahko “pricurljajo” reči, ki bi jih diplomati (in politiki) najraje pospravili pod preprogo. Pač mediji lahko le z dokumenti premikajo in figurirajo kot četrta veja oblasti.

  3. Malce ven iz teme, pa vseeno: mene ob objavi depeš na WikiLeaks čudi predvsem, kako smo se dali tako hitro speljati v spremembo pozornosti iz začetne na ZDA na sedanjo na njihove žrtve. Kar naenkrat se namreč nihče več ne pogovarja o sprejemljivosti in nesprejemljivosti metod ameriškega režima, ampak se cel svet ukvarja samo s takimi in drugačnimi odzivi žrtev teh metod. To nas mora pa zelo skrbeti.

    Depeše namreč več kot očitno kažejo, kdo je tu grd in vsega obsojanja vreden, če se pa kak Pahor pod tovrstnimi pritiski ne znajde najbolje, je pa drugotnega pomena. Najprej se lotimo torej glavnega krivca in se mu ne dajmo speljati na napačno sled!

  4. Reailty show, facebook, wikilinks, … vse v imenu transparentnosti, ki je postala obcesija sodobenga sveta. Zabloda, da stvari postavljene na svetlo odkrivajo resničnost, ima v sebi vse elementi luciferjeve svetlobe. Bolj ko stvari vidimo, manj jih vidimo, ker jih sodimo površinsko. Včasih je veljalo samo za človek, ki nima 100 pik, da nima mehanizma presoje in reče kar opazi na površini. danes ves svet postaja nor. Nor je, ker misli, da bo transparentnost prinesla pozitven svet. Vse kar je gnilo v živlejnju, odmre samo po sebi, brez lažne transaprentnosti.
    Problem te lažne transparentnosti je tudi v tem, da uniči zdravo, kajti uničuje po izgledu, po zunanji podobi, ne pa po vsebini, čeprav se paradoksno sklicije, da odkriva prikrito. Odkriva samo zunanjo podbo prikirtega, kajti ni ji do resnice, transaprentnosti je do razgaljenja.
    Bolj kot kdaj koli, se v tem času razume, da se resnica odkrije samo tistemu, ki jo ljubi.

  5. Janko, zdi se mi, da razkritje depeš pravzaprav zgolj potrjuje tisto, kar smo (vsaj nekateri) že dolgo vedeli ali vsaj slutili. Mogoče je še bolj zaskrbljujoče vprašanje, česa še vse *ne vemo* oziroma kaj vse (še) *ni* bilo razkrito.

  6. @ tadej

    porkaduš, a bi se ti lahko že enkrat naučil pisati ali vsaj vklopil črkovalnik, ker si popolnoma nerazumljiv? indijanska kao “slovenščina”. jaz tarzan, ti jane nivo?

  7. Najprej se moramo vprašati, koliko časa bo to in. Podobne zadeve so s časoma potihnile in ljudje so se vrnili v stare vzorce.

  8. @janko

    Brez voljnih izvajalcev gospodar ne more nič. In “žrtve” v dosedanjih depešah nastopajo kot voljni sodelavci, ki so za 30 srebrnikov pripravljeni prodati učitelja. Sic transit gloria mundi.

  9. Če nič drugega, je zadeva z Wiki leaks krasno demonstrirala resnično “demokratičnost” zahodnih sistemov.

  10. Vedno je veljalo: manj ko ljudje vemo, bolje z nami upravljajo!taka globalizacija informacij je zelo DOBRODOŠLA! OČI nam počasi odpira! Včasih malo boli, vse nas! A človek je vedno človek, z dobrimi in slabimi lastnostmi! Politika, in njena diplomacija sta ponavadi skupek veliko slabih, izprijenih, plenilskih človeških lastnosti! Torej: Dobro, da se je pojavil Assange! To bo že spet eden od zgodovinskih premikov v komunikaciji in obnašanju posameznih kultur!

  11. Aleš, hvala za razlago o nastanku in pomenu “Wiki”. Nisem poznal vsega … Vnukinja mi je še do včeraj govorila: “Dedi, ti vse veš in vse znaš”. Morda drži to v njenih očeh in za njene potrebe še danes, jutri pa … Treba se je učiti vse življenje, čeprav je s starostjo to vedno težje. Ampak, takrat pa pomegajo izkušnje.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite