Vsi že nekaj časa, pravzaprav od leta 2001, poznamo Wikipedijo, spletno enciklopedijo, z več kot 17 milijonov člankov, od tega 3,4 milijona v angleščini in tudi okoli 102.000 v slovenščini. Vse to je ustvarilo na tisoče predanih prostovoljcev s celega sveta v sodelovalnem “okolju” wiki.
Vsebina Wikipedije je izjemno bogata, zelo ažurna in kot kažejo nekatere raziskave, ki so primerjale Wikipedijo z Encyklopedio Britannico, tudi dovolj točna. Četudi jo vsi lahko urejamo. Po kratki prijavi jo namreč lahko začneš urejati in prispevati v zakladnico znanja. Lahko tudi pišeš neumnosti, vendar te prostovoljci hitro opozorijo in če “težiš” z neumnostmi naprej, te enostavno izločijo. Wikipedija je zaradi svoje bogate vsebine postala sedma najbolj brana stran na internetu.
Kaj je pravzaprav wiki?
Uspeh Wikipedije, njenega sodelovalnega, kokreativnega načina dela, je spodbudil tudi podjetja, organizacije in posameznike, da uporabljajo tak način dela v svojem poslovnem okolju ali v javnem življenju. Pač tam, kjer sodelovalna sinergija več ljudi, prinaša rezultate.
Wiki je, če gledamo tehnično, internetna platforma, ki omogoča enostavno urejanje in povezovanje internetnih strani. Po drugi strani, pa je wiki pravzaprav način dela v podjetju, nevladni organizaciji. Kjerkoli pač potrebujemo sodelovalno znanje večih ljudi, ki se fizično ne morejo srečati drugje kot na internetu. Če pogledamo še širše, je wiki pravzaprav kultura sodelovanja in soustvarjanja.
Wiki izhaja iz havajske besedice hitro, nekateri pa jo razlagajo tudi kot “What I Know Is” (kar jaz vem je).
WikiLeaks
Spletno mesto WikiLeaks, ki bo morda kmalu postal sinonim za kakšen drugačen tip wikija, na videz ni tak kot drugi javni wikiji. Na to spletno mesto se namreč ne moreš kar prijaviti in urejati vsebine, ne moreš prispevati na tak klasičen wiki način. Pa vendar so zelo odprti za sodelovanje. Tako, da vsebino, ki je tule jasno definirana, pač pošlješ s pomočjo varnostnega nalaganja, ki pa trenutno pravzaprav ne deluje. Pravijo celo, da trenutno ne sprejemajo novih vsebin, verjetno zato, ker imajo obilo tehničnih težav zaradi “hekerskih” napadov in ukinitev domen (včeraj so jo že nadomestili z novo). Lahko pa jim vsebino pošlješ tudi s pomočjo kakšnega drugega nosilca (disketa, CD, DVD ali USB ključek).
WikiLeaks prav gotovo postaja sinonim za hitrost. Še nikoli v zgodovini se vsebine, ki so tako zaupne narave niso tako hitro razširile po svetu.
WikiLeaks postaja tudi pojem za “What I Know Is”, pa ne vedenje na podlagi govoric, zgodb, razmišljanj, podtikanj, pač pa na podlagi verodostojnih dokumentov.
WikiLeaks je pionir na področju verodostojnega novinarstva, ki pa ogroža – po moje ne državljanov in držav, pač pa sfero tako zelo cenjene diplomacije in politike. Za kateri pa očitno prihajajo časi sprememb.
Satirik Stephen Colbert je rekel za Wikipedijo da je njen problem v tem, da deluje samo v realnosti in ne v teoriji. Enako velja za WikiLeaks.
Foto: Spletno mesto WikiLeaks
