V slovenske kinodvorane kmalu prihaja predzgodba kultne filmske franšize Planet opic, z naslovom Vzpon planeta opic. Film bo postregel z razlago, kako je prišlo do nadvlade opic nad človekom. Za to bo krivo predvsem genetsko eksperimentiranje nad temi, sicer ljubkimi živalmi, ki pa v filmu postanejo krut gospodar nad človeštvom. Znanstvene fantastike sicer po večini ne gre jemati resno. Kljub temu pa so nekateri izmed filmskih scenarijev, kot je že omenjeni film, kot tudi Terminator, skrb zbujajoči. Porajajo namreč vprašanje: Se takšna fikcijska mora lahko uresniči?
Vzpon
Petkova izdaja časnika The Independent poroča, da nismo tako daleč od omenjene možnosti. Skupina znanstvenikov je namreč objavila poročilo o človečenju opic. Poročilo omenja, da so v ZDA že naredili prve korake v to smer. V mišje zarodke so namreč vsadili izvorne človeške celice. Bistvenih sprememb na miših sicer ni bilo, saj so mišje celice zelo hitro prerasle človeške. Po mnenju enega izmed članov omenjene skupine, Robina Lovella-Badgea, to ni presenetljivo, saj se mišji geni precej razlikujejo od človeških. A kot opozarja, bi ob mešanju bolj podobnih genov, kot so npr. geni človeku podobnih opic in ljudi, lahko prišlo do precej drugačnega scenarija, ki bi bil lahko močno podoben tistemu iz filma Planet opic.
Da bi ob takšnih eksperimentih prevelikega vnašanja človeških genov v živali, kot je bil primer, ko so v mišji zarodek vnesli človeške gene za govor – ta miš sicer kasneje dejansko ni govorila, se je pa začela oglašati precej drugače od njenih „normalnih“ vrstnic – morala zagoreti rdeča luč, meni drugi član skupine, ki je napisala omenjeno poročilo, Tomas Baldwin. Predvsem svari pred vnašanjem večjih količin celic človeških možganov v možgane primatov. To bi jih po njegovem lahko spremenilo v bitja, ki bi namesto živalskih, posedovala primarno bolj in izrazito človeške lastnosti.
Zaton
Omenjeni znanstveniki so ob poročilu izvedli tudi anketo o vnašanju človeških genov v živali. Večina vprašanih je takšno početje podprla, če gre za medicinske poizkuse. Resne pomisleke pa so izrazili glede že omenjenih primerov, ki bi vključevali možgane, plodnost in izključno človeške lastnosti. Znanstveniki zato predlagajo nova pravila za tovrstne raziskave, ki bi bila precej strožja od obstoječih. Po njihovem bi morali popolnoma prepovedati zgoraj omenjene eksperimente, saj bi ustvarjenje primatov z izrazito človeškimi lastnostmi lahko privedlo do neslutenih posledic.
Tovrstne raziskave, ki so dovoljene v več državah sveta, tudi v ZDA, seveda sprožajo številne etične pomisleke. Najpomembnejši izmed njih je, ali človek lahko dela vse, česar je sposoben? Ima človekovo znanje tudi svoje meje? Ni najbrž naključje, da je zakladnica božje in človeške modrosti strnjena v Sveto pismok kjer povsem jasno Bog že v Raju opozori človeka, naj ne je z drevesa spoznanja dobrega in hudega, kajti tisti trenutek bo gotovo umrl. Da, človekovo spoznanje in znanje morata imeti nekakšno varovalko. A človek je ni imel. Zapeljala ga je kača, ki je človeku zlo servirala pod obliko dobrega, še več, pod obliko najodličnejšega – postati Bog! Tovrstnih poskusov pa je bilo v zgodovini nič koliko. Spomnimo se samo evgenike v nacističnih koncentracijskih taboriščih, pa tudi danes, ko si človek jemlje pravico nad odločanjem o življenju in smrti sočloveka, kot je sta npr. splav in evtanazija.
Znanost bi morala človeka peljati na pot razvoja, napredka, k bolj humani družbi, k blaginji. Da pa to zmore storiti, potrebuje konkretne etične in zakonske norme, po katerih se mora ravnati. Sicer nas lahko ideologija, da človek lahko počne vse kar zmore, da zavzame mesto Boga, pripelje do uresničenja scenarijev nekaterih filmskih franšiz, kot sta Planet opic in Terminator. S tem pa pripelje tudi do konca človečnosti in človeka.
Foto: Kolosej
