Vudu vera v napovedovanje gospodarske rasti

2
Foto: Flickr.
Foto: Flickr.

Po ocenah raziskovalcev iz Banke Slovenije, UMAR-ja in Gospodarske zbornice Slovenije, bi naj slovensko gospodarstvo bilo pred obdobjem gospodarske rasti. Raziskovalci Banke Slovenije v svojem zadnjem poročilu že na uvodni strani povedo, da popravljajo napoved zaradi revizije nacionalnih računov in močnejše realizacije od sprva predvidene. Revizija nacionalnih računov je drugo ime za preračun bruto domačega proizvoda glede na zaključna poročila podjetij, kar sproti počne Statistični urad, po objavi revidiranih podatkov za nazaj pa ti podatki sprožijo popravke pri napovedih, ki so temeljile na starih in nerevidiranih podatkih. Značilnost napovedovanja gospodarskih razmerij je vrtenje v neskončni povratni zanki: podatek, napoved, revizija podatka, revizija napovedi, podatek, napoved, revizija podatka, revizija napovedi.

Na Banki Slovenije za leto 2015 napovedujejo 2,5% povečanje realnega bruto domačega proizvoda. Rast bi se naj po njihovih napovedih v prihodnjih dveh letih stabilizirala pri 2%. Precej smelo napovedujejo krepitev domačih investicij v kapitalno opremljenost v letu 2016 in 2017, ki bi naj nadomestile znižanje obsežnih državnih investicij v infrastrukturo ob zaključku zadnje evropske finančne perspektive. Raziskovalci umik državnih investicij in vstop zasebnih ocenjujejo kot napoved izboljšanja v strukturi investiranja. S tem posredno priznavajo sicer v teoriji poznan obstoj nekaterih negativnih učinkov izpodrivanja zasebnih investicij, do katerega pride, kadar država vstopa v gospodarska razmerja s krepitvijo investicijske potrošnje. Obseg tega učinka je v resnici zelo težko meriti, zato je tudi napovedovanje obsega sprostitve učinka izpodrivanja in obsega povečanja zasebnih vlaganj praktično nemogoče. Trenutne kapacitete slovenskih podjetij bi naj bile po ocenah iz Banke Slovenije dovolj dobro izkoriščene, krepitev povpraševanja pa bi naj podjetjem ponovno odpirala prostor za nova kapitalska vlaganja. Po njihovem mnenju bi naj ugodno na izvoz podjetij na trge izven EU vplivala tudi nizka vrednost evra glede na ostale valute.

Nacionalno računovodstvo je pokazatelj gospodarskega gibanja za nazaj in ne pove kaj dosti o obetih za spreminjanje gospodarskega gibanja za vnaprej. Treba je izpostaviti, da iz objavljenih gradiv vseh treh institucij veje tehnično-statičen računovodski pogled na gospodarsko ustvarjanje in razvoj, raziskovalci pa so nekako ujeti v statiko primerjanja izkazov gospodarske aktivnosti, ki je neogibno povezana s takšnim pristopom k merjenju in napovedovanju gospodarske aktivnosti. Pristop temelji na preštevanju vrednosti po postavkah dohodkovne in izdatkovne strani bruto domačega proizvoda, torej po enačbi skupen proizvod je enak vsoti potrošnje gospodinjstev, investicij, državne potrošnje in izvoza, ki mu odštejemo uvoz. Gre za linearno seštevanje deležev omenjenih komponent v gospodarski aktivnosti in sklepanje iz deležev na prispevek k prihodnji gospodarski rasti. Pogrešam kakšno alternativno analizo, ki bi vključevala simulacije dinamičnih endogenih modelov gospodarske rasti glede na potencialne medsebojne vplive in učinke različnih dejavnikov gospodarskega ustvarjanja. Napovedi ne bi bile nič bolj natančne, le o učinkih nekaterih vidikov gospodarskega ustvarjanje in dejavnikov rasti bi bilo manj »dvomov« in zmede.

Poglejmo nekaj takšnih, tipičnih. Uvoz je po logiki gornje enakosti med dohodki in izdatki za gospodarstvo slab, ker ima v enačbi negativen predznak: večji uvoz (ob enakem izvozu) pomeni nižji bruto domač proizvod in obratno. Podobno je po gornji opredelitvi slab močan tečaj, saj bi naj po tej logiki slabil izvozno konkurenčnost gospodarstva in zniževal vrednost izvoza, kar bi naj bilo slabo za gospodarstvo. Ob tem gornja enačba ne upošteva, da je močan tečaj neke valute, ki prosto kotira na valutni borzi, v resnici lahko odraz zaželenosti kapitalnih in drugih dobrin in storitev nekega denarnega območja, saj visoka vrednost valute kaže na visoko zaželenost valute, torej na visoko zaželenost trgovanja z izdelki in storitvami v tej valuti. V ponazoritev logike bodi dovolj le en primer: Jugoslovanski dinar je bil pred razpadom Jugoslavije konec osemdesetih let prejšnjega stoletja v primerjavi z nemško Marko zelo šibak, ker je bila Marka pri ljudeh zelo iskana in zaželena valuta, nemško gospodarstvo pa precej bolj razvito in konkurenčno od jugoslovanskega. Po drugi strani je močan uvoz lahko denimo ob enakem izvozu in v nasprotju z gornjo enačbo signal za krepitev proizvodnih načrtov v podjetjih in torej signal krepitve gospodarskih aktivnosti in ne njenih slabitev. Krepitev uvoza je lahko posledica napovedi o slabitvi vrednosti neke valute, na kar podjetja reagirajo s krepitvijo pogodb še po starih cenah. Hkrati je močan izvoz glede na uvoz lahko posledica upadanja uvoza zaradi zniževanja obsega industrijske proizvodnje oziroma znak substitucije pri potrošnji domačih namesto uvoženih kapitalskih in drugih dobrin in s tem znak padanja kupne moči domačega prebivalstva.

Pri napovedih s pomočjo sicer pomenljive in preproste enačbe proizvodnja (dohodek) je enaka potrošnji (izdatkom) je enakovredno treba upoštevati dejavnike, ki delujejo na obeh straneh enačbe. Ob potrošni strani je treba ocenjevati tudi proizvodno stran ter serijo dejavnikov, ki vplivajo na to, koliko se bo v prihodnjem obdobju v nekem gospodarstvu ustvarjalo, ki niso odvisni od realiziranega povpraševanja v preteklem obdobju, temveč se navezujejo na dostopnost finančnih trgov, na stabilnost denarja, na zalogo človeškega kapitala. Slednja je nekako vseskozi v senci napovedovanja gospodarskih gibanj pri nas, čeprav je ravno »nevidni kapital«, kot se strokovno reče kombinaciji znanja, fizičnega kapitala, izkušenj in nasploh človeškim dejavnikom, ki vplivajo na motivacijo po ustvarjanju in dejavnikov, ki spodbujajo učinkovitost in dostopnost kapitala v nekem gospodarskem okolju.
Gospodarsko in razvojno bomo uspešni ravno do te mere, do koder bodo segale zmožnosti prenašanja naših sposobnosti v uporabno vrednost. Pri tem lahko z gotovostjo rečem, da so se raziskovalci UMAR-ja, Statističnega urada in Banke Slovenije v svojih napovedih o gospodarski rasti (ponovno) ušteli. V gospodarstvu je namreč edina gotova stvar negotovost.

Mitja Steinbacher deluje pri Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu.

2 KOMENTARJI

  1. Pesimist bo opazil, da je tudi v statistiki "edina gotovost negotovost". Pri čem je merjenje v ekonomiji seveda še manj natančno od merjenj v kakšni elektrotehniki. In napovedi manj zanesljive. A jaz jih nikakor ne bi metal v koš.

  2. Igor Đukanović: “Pesimist bo opazil, da je tudi v statistiki “edina gotovost negotovost”.”
    ====================

    Ne, statistika obravnava dogodke iz preteklosti in se jih da čisto dovolj ekzaktno prikazati.

    Napovedovanje bodočnosti pa ni statistika.

Comments are closed.