VSO: Režim proti JBTZ – začetek slovenske pomladi

afera JBTZ31. maja se spominjamo 27. obletnice procesa proti četverici, imenovanega JBTZ in začetka delovanja Odbora za varstvo človekovih pravic. Zrežiran sodni proces tedanjega komunističnega režima proti njegovim kritikom je dobro leto in pol pred padcem Berlinskega zidu sprožil v Sloveniji močno družbeno-civilno gibanje, katero je skozi različne oblike protestov privedlo do uveljavitve nekaterih političnih svoboščin in do padca nedemokratičnega režima v republiki Sloveniji in posledično tudi v Jugoslaviji. Režima, ki je pod lažno krinko narodno-osvobodilnega boja leta 1945 krvavo prevzel oblast in nas postavil na nedemokratično stran protifašistične koalicije po koncu druge svetovne vojne. Razpad jugoslovanskega komunističnega režima predstavlja sestavni del velikih geostrateških premikov po koncu hladne vojne in je tesno povezan z razpadom Sovjetske zveze ter koncem komunizma v srednji in vzhodni Evropi ter severni Aziji.

Afera JBTZ se je pričela 31. maja 1988, ko sta slovenska Služba državne varnosti pod nadzorom predsednika CK ZKS in Komiteja za SLO in DS Milana Kučana in varnostna služba JLA pod nadzorom člana Predsedstva SFRJ Staneta Dolanca aretirali Janeza Janšo, publicista in aktivista novih družbenih gibanj in Ivana Borštnerja, slovenskega podčastnika v JLA. Janeza Janšo so dan kasneje izročili vojaškemu tožilcu in ga zaprli v vojaški pripor na Metelkovi cesti v Ljubljani, kjer je že bil priprt Ivan Borštner. Štiri dni kasneje je slovenska tajna politična policija (Drago Isajlović) aretirala in zaprla tudi takratnega notranjepolitičnega urednika Mladine Davida Tasića, kateremu je sodelavec SDV v uredništvu Mladine predtem v delovno mizo podtaknil del tajnega vojaškega dokumenta. Četrtega obtoženega, tedanjega odgovornega urednika Mladine, Francija Zavrla, SDV ni aretirala in se je med procesom branil s prostosti.

Proces proti četverici je trajal do 27. julija 1988 in je z drastičnimi kršitvami človekovih pravic, ki jih je povzročil, ustvaril veliko napetost med slovensko civilno družbo, takratno JLA in političnim vrhom tedanje Socialistične republike Slovenije. Ta ni pričakoval, da bo proces sprožil tako silovit odziv slovenske javnosti. V znak protesta je bil namreč že 31. maja, ob aretaciji Janeza Janše, ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je po aretacijah ostalih obtoženih 3. junija preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic. Vodil ga je Igor Bavčar. Pridružilo se mu je več kot sto tisoč posameznikov in več kot tisoč različnih organizacij. Odbor je prirejal različne oblike protestov, ki so vrhunec dosegli z zborovanjem več kot 30.000 tisoč ljudi 21. junija 1988 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Odbor je leta 1988 in 1989 predstavljal najmočnejšo organizacijo civilne družbe in je bistveno pripomogel k demokratičnim spremembam v obdobju slovenske pomladi.

Borštner, Janša, Tasić in Zavrl so bili na procesu pred vojaškim sodiščem obsojeni na zaporne kazni, ki jih je slovensko pravosodje naslednje leto ubogljivo izvršilo. Posebna skupščinska komisija, ki je kasneje raziskovala ozadje procesa, je ugotovila, da je bil dokument 5044-3, ki je nastal januarja 1988 in je bil izgovor za aretacije in sodni proces, protizakonit in protiustaven, saj je vojski nalagal poseg v civilno sfero. Slovensko vrhovno sodišče je leta 1995 proces in obsodbe razveljavilo, četverica pa je bila rehabilitirana.

Dogodki, ki so se zgodili pred 27 leti, predstavljajo prelomno dogajanje v slovenski polpretekli zgodovini. Posamezniki, ki so pred 27. leti nepretrgoma protestirali proti kršenju osnovnih človekovih pravic ter zahtevali politične reforme in demokratične spremembe, so s svojimi vrednotami, pogumom in vztrajnostjo predstavljali seme, iz katerega je zrasla samostojna in demokratična Slovenija.

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve