A. Glavan: »Vsi so umrli brez greha, denarja in dolgov!«

11

svetniski kandidati masa nmV novomeški stolnici sv. Nikolaja je bila v nedeljo, 21. septembra 2014 slovesnost za celotno ljubljansko metropolijo – nedelja svetniških kandidatov. Na ravni novomeške škofije pa je bila ta nedelja hkrati še molitveni dan za duhovne poklice in sprejem štirih bogoslovcev med pripravnike za diakonat in prezbiteriat. Slovesnost, ki se je začela ob 16 uri, je vodil apostolski administrator ljubljanske nadškofije in predsednik slovenske škofovske konference, novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Prisotni pa so bili še apostolski nuncij v Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz, koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak, ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, ter pomožna zagrebška škofa msgr. Mijo Gorski in msgr. dr. Ivan Šaško. V nabito polni stolnici je bilo tudi okoli 70 duhovnikov iz celotne metropolije.

ANTON VOVK
Anton Vovk

Najprej je na začetku slovesne pontifikalne maše vse prisotne v uvodnem pozdravu nagovoril generalni vikar novomeške škofije prelat Božidar Metelko, ki je poudaril zanimivo paralelo duhovne drže preprostosti in svetosti med škofom Janezom Gnidovcem, ter sedanjim papežem Frančiškom. O življenju in delovanju na ravni duhovnih razsežnosti svetniških kandidatov, pa je v pridigi razmišljal novomeški škof Glavan.

Predstavil je škofe: misijonarja Friderika Barago, dolenjskega rojaka, ki je misijonaril med Indijanci v Severni Ameriki in je bil prvi škof škofije Marquette, ob Gornjem jezeru (Lake Superior), misijonarja lazarista Janeza Gnidovca, ki je med obema vojnama deloval v Makedoniji in Antona Vovka, ki je vodil ljubljansko škofijo v težkih časih po drugi svetovni vojni. Poleg teh je predstavil še salezijanca Andreja Majcna, ki je misijonaril na Kitajskem in ljubljanskega teološkega profesorja Antona Strleta.

FRIDERIK BARAGA
Friderik Baraga

V nadaljevanju je škof Andrej Glavan parafraziral misel apostola Pavla, ko je dejal, da je bil za vse svetniške kandidate, »Kristus življenje, smrt pa dobiček!« Zato je lahko razumeti, da je bil način njihovega življenja daleč od zagledanosti v ta svet… Odlikovali so se v stalnem prizadevanju biti »goreč za božjo hišo«, kar so podpirali z molitvijo in ponižnostjo. »Vsi so umrli brez greha, denarja in dolgov«, je še dodal škof Glavan. Na koncu pridige pa je pozval še štiri bogoslovce novomeške škofije, pripravnike za prejem diakonata in prezbiteriata, da če bodo hoteli postati dobri in pošteni duhovniki, bo moral biti Kristus vedno središče njihovega življenja!

ANDREJ  MAJCEN
Andrej Majcen

Zanimiva so bila tudi poročila postulatorjev za svetniške kandidate, ki vodijo potrebne priprave na ravni posameznih škofij za postopke kanonizacije kandidatov, katere vodijo v Vatikanu. Veliko je odvisno od »dobre volje in pripravljenosti« krajevnih škofov, kjer so živeli in delovali svetniški kandidati. Tako se na tej ravni že desetletja dolgo ne zgodi kaj dosti v postopku beatifikacije misijonarja Friderika Barage, ker tamkajšnji škof v škofiji Marquettu nima kaj dosti pripravljenosti, da bi Baraga postal svetnik! Pa to še ni vse. Tudi v Vatikanu so težave. Tako je že pred časom v cerkvene kroge pricurljala novica, da v Vatikanu odgovorni razmišljajo o »zamrznitvi primera Baraga« za nekaj sto let, ker so menda odkrili, da je Baragova sestra v času Napolonove francoske okupacije tedanje Avstrije, zanosila in rodila nezakonskega otroka!

JANEZ GNIDOVEC
Janez Gnidovec

Pri drugih svetniških kandidatih ni toliko ovir in postopki potekajo več ali manj po pričakovanjih. Tako je od vseh svetniških kandidatov, še najbolj blizu kanonizaciji skopski škof Janez Gnidovec, ki se je rodil na Ajdovcu v Suhi krajini. Slovenska Cerkev bo tako letos proslavila kar dva pomembna jubileja misijonarja Janeza Gnidovca: 110 – letnico (1904) od kar je Gnidovec diplomiral na Dunaju iz klasičnega jezikoslovja in filozofije, ter 90-letnico (1924) od kar je bil v Ljubljani posvečen za škofa. O škofu Janezu Gnidovcu je bilo še povedano, da je bil pravi poliglot, saj je poleg številnih evropskih jezikov, grščine in latinščine, odlično obvladal tudi madžarski jezik. Misijonarja Gnidovca za to mnogi vidijo kot povezovalca ljudi na mednarodni ravni, še posebej med Albanci in Makedonci, papežev načrtovani obisk v Albaniji pa k temu dodaja še posebno pozornost. “Svetost pač ne pozna meja, kajti življenje Cerkve je v bistvu misijon! Gnidovčev duhovniško – svetniški lik pa vabi slehernega kristjana tudi k pastoralnemu spreobrnjenju, to je k Bogu”, je v svoji dokaj obširni predstavitvi o Gnidovčevi pastoralni gorečnosti in duhovnosti, povedal lazarist Janez Cerar, ki odhaja v misijone v Južno Ameriko.

ANTON STRLE
Anton Strle

Na koncu slovesnosti je bila v stolnici še krajša akademija, kjer so nastopili trije otroški pevski zbori iz župnij Jarše pri Domžalah, Ajdovca in iz stolne župnije v Novem mestu. Po končani slovesnosti so bili vsi prisotni zunaj cerkve deležni pogostitve (agape), ki so jo pripravili gostoljubni novomeški župljani.

Foto pripravil: Franci Koncilija

11 KOMENTARJI

  1. Že desetletja dolgo se ne zgodi kaj dosti v postopku beatifikacije misijonarja Friderika Barage, ker tamkajšnji škof v škofiji Marquettu nima kaj dosti pripravljenosti, da bi Baraga postal svetnik? Kdo pa je to povedal?

    • Spoštovani gospod Jordan,

      to in tudi naslednjo poved sem osebno slišal domala pred več kot 30 leti, ko je bila v Trebnjem pomembna slovesnost v čast Frideriku Baragi.Imen in datuma se ne spominjam več. Vem pa za gotovo, da mi je to povedal neki duhovnik, ki je dobro poznal razmere v Baragovi škofiji v ZDA.
      Navsezadnje so zgovorna tudi dejstva, da je Slomšek, ki je bil sodobnik F. Barage, brez težav in relativno hitro postal blažen!

      Lepo Vas pozdravljam.

      Franci Koncilija

      • Hm, zanimivo. Ampak v Marquettu se je v 30 letih škof skoraj gotovo vsaj enkrat, če ne večkrat zamenjal. A so vsi tako zadržani, če ne nenaklonjeni do svetništva Friederika Barage? Če igra kakšno vlogo morebitni nezakonski sin Baragove sestre ( v Sloveniji), se mi zdi to absurdna prepreka, huje kot janzenistična- dlakocepsko farizejska, bi prej rekel.

        A je možno, da so kleriki tam tako zadrgnjeni? So vodilni iz slovenske Cerkve in postulatorji procesa kaj v stiku z njimi, da bi vedeli iz prve roke, kaj je na stvari? So jim dali kdaj brati roman Alojza Rebule, ali obstaja angleški prevod?

        Na Barago in Gnidovca, ne le na Slomška, slovensko katolištvo res ne bi smelo pozabit, bi veliko izgubilo!

  2. Malim, nepomembnim narodom marsikje nič ne uspeva, tudi pri svetnikih in blaženih ne. Če bi bili naši kandidati Italijani ali Francozi, bi bili že vsi proglašeni za svetnike. V Družini včasih berem, da je proglašena kar kopica kandidatov naenkrat. Problem je tudi, da Slovenija nima naklonjenih ali prijateljskih držav in narodov, še huje, nihče od sosedov nas ne mara, vsi so do nas (ne)prikrito sovražni z Vatikanom vred, da o Italiji ali Hrvaški sploh ne govorimo. Slednji sosedi imata celo ozemeljske apetite. Vzrokov za to je več, eden od njih je prav gotovo komunistična preteklost, sedanjost in prihodnost, ki nas dela zoprne! Zato kar verjamem, da v Ameriki Sloveniji nočejo pomagati pri Baragovem svetništvu in da v Vatikanu dlakocepijo. So pa zato ljubeznivo odlikovali tov. Kučana, ljubeznivo sprejeli in kramljali z Bratuškovo in nekoliko manj ljubeznivo odstavili kopico naših nadškofov in skrajno neljubeznivo opazujejo obglavljeno slovensko Cerkev sredi komunističnega rajanja.

    • Ampak ameriški škofiji v Marquettu niti ni treba, da bi bil prvenstven motiv “pomagat” nam, Slovencem. Saj bi bilo za njih vendar lepo, da bi tisti, ki je prinašal evangelij njihovim krajem, ki ga je tako srčno predajal njihovim Indijancem, vzet v čast oltarjev.

      Približno tako kot ima pri Gospej Sveti na Koroškem svoj grob in čast oltarja sveti Modest, veliki pokristjanjevalec staroslovenskih karantanskih prednikov.

      Saj bi vendat lahko pričakovali, da je to njihova velika želja, motiv, čast, ponos, tudi če pozabijo na našo malo evropsko Baragovo rodno deželo.

      • If, ali ne bi malo preveril tudi nosilca teh insajderskih informacij? Kdo po neosocialistično ves čas krivi Ameriko za vse zlo?! Če primerjaš tehnologijo razlaganja svetovnih dogajanj pri nekaterih neosocialistih z novo slovensko, boš začuda odkril kup podobnosti. Se mi zdi, da je nekdaj že Kocbek plul po teh vodah in, kar je predvidljivo, grdo nasedel.

        • Ah, če nekdo dvomi v odgovorne osebe ene od nevemkoliko ameriških škofij ( zelo oddaljene od centrov moči in zgoščene poseljenosti, tam daleč na severu ob Velikih jezerih), vsaj jaz motiva ne morem videt v zavestnem vzbujanju averzije do politike ZDA. Me je pa presenetilo to, kar je zapisal F. Koncilja, škoda da ni bolj precizno obrazložil in škoda, da to skrivajo, če je res kaj več kot neka govorica.

  3. **Tudi v Vatikanu so težave. Tako je že pred časom v cerkvene kroge pricurljala novica, da v Vatikanu odgovorni razmišljajo o »zamrznitvi primera Baraga« za nekaj sto let, ker so menda odkrili, da je Baragova sestra v času Napolonove francoske okupacije tedanje Avstrije, zanosila in rodila nezakonskega otroka!**

    Tile gospodje v Vatikanu so pa res kljukci! Saj vendar ni Baraga zanosil! Je pa tam nekim ljudstvom pisal slovnice in katekizme, česar je bil zmožen le Slovenec, ki se je zavedal, kako pomeni biti pripadnik majhnega naroda.

  4. Farizejska hinavščina je očitno doma tudi v Vatikanu-če bi bilo po njihovem,potem gotovo tudi naš Gospod Jezus Kristus ne bi mogel biti svet-saj se že v njegovem rodovniku pojavljajo najmanj 4 sumljive ženske:Tamara,Rahaba,Ruta in Betsabeja…-da ne govorim o množici drugih grešnikov,ki so se in se še vsak dan zatekamo k Njemu…

  5. A pred 30 leti je menda nekdo to povedal, ko nam je bilo še lepo (prosto po sodnici Roblek)?! Dobro, da vem, da vse, kar je novo slovensko, ni nujno tudi zlato. In zdaj, ko so arhivi po novo slovensko “bolj” odprti, bomo imeli počrnjene tudi CMD-jevske zadevščine, tako da bo spet cel svet kriv za vse, samo domači ne.

Comments are closed.