Vsi protestirajo, nihče ne bi delal

6

Vir: had blog (gostujoči zapis). “Kako se ne strinjaš z demonstracijami? Pa saj ti tudi bežiš iz Slovenije …”, me sredi večerje ustavi mati. “AMPAK JAZ BEŽIM PRED LJUDMI”, je skoraj eksplodiralo iz mene.

Veste, moja mati preveč spremlja dnevne medije in se s trenutnim dogajanjem v Sloveniji strinja. Demonstracije pa to. Hura, ljudstvo se oglaša, huliganstvo se pač dogaja, na internetu se ne moreš nikamor obrnit, da ti ljudje ne bi težili z vsem skupaj. Priznam, na trenutno sociopolitično situacijo v Sloveniji se ne spoznam. Kdo so kandidati na volitvah sem izvedel dva dni preden so bile, bojda bodo kmalu še ene, ker se v prejšnjih nismo uspeli zmenit. Ne vem. Nepomembno je. Brez posledic.

Zdaj se po celi Sloveniji dogajajo nekakšne demonstracije in razen hashtaga “#gotofje” ne vem ne za kaj se gre, ne komu so demonstracije namenjene, še najmanj kaj poskuša ljudstvo z njimi doseč. Vse skupaj se mi zdi kot, tisti prizor v trgovini: Petletnik se vrže po tleh, tuli na vse pretege, solze tečejo v potokih, mlada mamica pa zraven nemočno stoji in se nasmiha mimoidočim. Češ, “Saj mu nič nočem, obljubim, res ga ne pretepam in odlična mamica sem. Samo tele čokoladke si pa res ni zaslužil …”

Vsi ji pomenljivo prikimavajo. Saj razumejo, otrok ne more dobiti vsega kar se mu sprdne.

Ti isti ljudje zvečer pridejo domov in začnejo …… česa vsega jim država ne podari. Kakšni prasci so na oblasti, hudičevi tajkuni samo kradejo in bohnedaj, da bi kdorkoli moral za svojo blaginjo migniti s prstom.

O ne, to pa ne!

In zdaj imamo po celi Sloveniji demonstracije, ljudstvo ….. , tajkuni se tresejo v svojih palačah, politiki se nam smejejo v brk. Itak so nemočni in kdorkoli bo pač pristal na oblasti bo počel točno isto. Morate se zavedati; Slovenska politika ni nič več kot reality show. Nekaj, da zamoti zdolgočasene množice. Dogaja se na popolnoma istem nivoju kot kak Jersey Shore ali Big Brother, Gostilna in Hell’s Kitchen sta že na previsokem nivoju za resno primerjavo. Tudi to koga volimo, koga ne volimo in kaj se v naši politični sceni dogaja ima približno enako težo kot kdo “ostane v hiši”.

Smo pač mala inkonsekventna državica, tam nekje na jugu Evropske Unije, z našo ekonomijo in dobrimi dvemi milijoni prebivalcev ne moremo vplivati na nič. Lahko se kvečjemu igramo v svojem peskovniku. Konec koncev, odkar smo dosegli prost prehod delovne sile z EU, se nam niti v našem peskovniku ni več treba igrat. Nihče ti ne brani odhoda.

Tako da, slovenska politika … ha.

Da se vrnem na tezo iz uvoda. Zakaj se trudim čimprej izselit iz Slovenije? Gre preprosto za odnos ljudi. Ljudi, ki raje protestirajo po ulicah, ki so vsi vzhičeni, da se je “zgodila ulica”, kot pa, da bi za boljše stanje v lastni državi naredili kaj konstruktivnega.

Kako so včasih rekli “Tisti, ki je v življenju kaj pametnega naredil, naj vrže prvo granitno kocko”? Nekaj takega. Vse preveč ljudi joka, da so tajkuni po krivem obogateli na račun ljudstva, da je naša oblast za en drek in da je Slovenija … bla bla bla. Shut up.

Če je tako preprosto na tajkunski način obogateti, pa dajte še vi. Aja, a veze in poznanstva da rabite? Ja pa si jih pridobite. Nočete, ker ker je pretežko, ker zahteva trud in razmislek, cell taktiziranje, ker vi ste pa res, čisto res, preveč pošteni za take stvari?

Ja, tough titties, brez nič ni nič.

Slovenija je svobodna država. Vsak ima točno toliko, kolikor je drugim vrednosti ustvaril. To načeloma denar _je_. Jaz nekaj naredim zate, ti me proporcionalno nagradiš. Pred leti sem na RTV videl prispevek, kjer je neka ženska udrihala čez državo. Šlo je nekako takole: “Zaprl so mi fabriko v Vrhniki! Zdej nimam od česa žvet! Pravijo, da grem lahko delat v Ljubljano, ampak to ni fer! Država mi mora zagotovit službo v domačem kraju.”

Takrat sem vedel, da v tej državi nimam kaj počet.

O slovenski ekonomski situaciji morate vedeti samo eno: v zadnjih nekaj letih so samo tehnološki startupi ustvarili 150 delovnih mest. Navkljub vsesplošni ekonomski krizi, pizdakanju da ni služb in tako naprej.

Bam, 150 delovnih mest. Iz nule.

Na TSStartup se je prijavilo slabih 80 frišnih podjetij. Največja težava ambicioznih mladih podjetij? Pridobit delovno silo. Objavijo razpis za delovno mesto in se prijavi nekaj deset ljudi. Tiste, ki dejansko kaj znajo bi lahko štel na prste ene roke.

Še več pa se jih sploh ne prijavi, slovenčkove sanje so redna službica, z minimalno odgovornostjo, skoraj minimalno plačo in zagotovljeno delovno mesto za naslednjih 30 let do penzije. Zvečer v gostilni pa seveda udrihanje čez državo in grde kapitaliste.

Žalostno.

Pa dobro, razumem generacijo svojih starih staršev, oni so upokojeni in zdaj se jih stiska pri pokojnini, ki so jo celo življenje vplačevali. Naj jim bo, to res ni lepo … po drugi strain pa so lahko že celo svoje življenje varčevali. Pa tudi generacijo svojih staršev nekako razumem. Res zna biti kar jeba, če pri 50-ih ostaneš brez službe. Težko se boš preusmeril v popolnoma novo panogo. Sicer se da, a volje nekako več nimaš. Lažje je protestirat.

Nikakor pa ne razumem svoje generacije.

Vsakega, ki mi začne jokat, da nikakor ne dobi službe bi najraje na gobec. Če mi potem še omeni, da je doštudiral neko čudno družboslovje ali bohnedaj nekaj filozofskega, bi ga na gobec najraje kar dvakrat. Naravoslovni sektor pa že desetletja joka, da nima koga najet in uvaža ljudi s celega sveta. Ja, tudi amerike in podobno.

Da sploh ne omenjam zalege, ki je vsa presrečna, če dobijo službo za pet eurov na uro. Jebemti a se nič ne ceniš!? Marš v tujino delat za resen dnar, če se ti ne ljubi v Sloveniji malo pogajat zase in svoje znanje.

No ja, mogoče pa samo jaz živim v nekem čudnem mehurčku, kjer je svet super, pošten in gre skoraj vedno vse kot po maslu. Službo sem si pred dvemi meseci ustvaril sam, dela imam več kot dovolj … ta teden že težim prvemu prijatelju naj mi priskoči na pomoč, ker v dnevu ni dovolj ur, da bi vse opravil sam.

Res pa, da sem zmagal na skoraj vseh loterijah življenja. Sem mlad bel moški. Ne preveč grd, z relativno koristnim možganjem, rojen v svobodni državi. Že pri 10-ih letih so me zanimanja usmerila v računalništvo – panogo, ki bo še vsaj nekaj desetletij “šla na gor”. Razen tega, da sem bolj nizke rasti in, da je doma bila samo ena plača, življenje res igram na najlažji nastavitvi. Pa kljub vsemu, prepričan sem, da vsak, ki je pripravljen delat, ki dejansko _zna_ delat, bo brez problemov dobil službo. Obljubim.

Samo, ljubčki moji, baby boom generacija je že davno mimo. Mi bomo morali za svojo blaginjo sami kaj narest, država in politika nam ne bosta dali nič. Pustimo te stvari starim prdcem, ki so v življenju že postorili, kar so mislili, mi pa raje naredimo kaj koristnega za lastno prihodnost.

Vir: had blog (gostujoči zapis)


6 KOMENTARJI

  1. Morda se ne strinjam z uvodom. Mislim, da imajo politiki radi ljudstvo, ki ne spremlja njihovo delo. Z delom bloga, kjer avtor piše o delu, se pa strinjam. Pravzaprav sem bil tega zapisa prav vesel. Končno nekdo, ki se ne utaplja v samopomilovanju.

    Veliko sreče – avtor.

  2. Prihodnji teden se spet obetajo dostojanstvene demonstracije.

    Na njih bodo namreč, kot doslej, dostojanstveno rjoveli kot zverine , krulili kot prašiči in vreščali kot opice.

    Primitivna iknografija, gesla in telesne geste pa bodo spet pričale o visoki kulturni stopnji naše levice.

    • Zanimiv blog, ni kaj in tako hudičevo resničen. Pa začnimo z otrokom, ki se v trgovini vrže ob tla in tuli…hitra intervencia po zadnji plati, pa ne mi o otrokovih pravicah, če pač ne razume otrok besede, da otroku vcepiš smisel za red, potem ni problema. Seveda starši so ogledalo. Zastonj otroku govorit , ne kaditi, sam pa kadiš. Ali pa nespodobno, mislim kot kletvice, pogovarjanje doma. Seveda, če oče pride nalit zvečer in nadira ženo, hm, tu otrok trpi.
      Da je nekaj z vzgojo otrok narobe mi je dalo misliti včeraj v pogovoru z župnikom v neki vasi, ki rekel, tri mesece je verouk, nekateri še sedaj nimajo učbenika, ga ne kupijo, doma pa bogatija. Visenje na internetu ali pa, zabit čas z poležavanjem. Potuho dobivajo tako ali pa drugače. Hvala Bogu, vse ni tako črno.Le preveč je demokracije v šoli, predvsem pa se pozna pravice in malo manj dolžnosti!
      Z avtorjem se strinjam. Veliko ljudi, predvsem moja generacija, je sistem, ki je vladal veliko let uspaval in pričakovanje, država bo dala.In čakanje, zakaj pa ne. Premalo se ljudje zavedajo, kaj so sposobni delati, kakšne skrite talente skrivajo v sebi.
      Sedaj pa malo o demonstracijah. Zamaskirana mladina, alkohol, dretje v balkanskem jeziku in granitne kocke. In seveda so zaščiteni, prepovedano je objaviti njihovo ime, varuhinji pravic se mogoče smilijo…a za vprašat se je, kdo jih obvladuje.
      Gorje državi, kjer narkomafija obvladuje sodstvo, kjer odvetniki branijo težke barabe, lopove…seveda vse za denar. Vsak vidi le sebe, posluha za sočloveka ni več. Predvsem materialne vrednote prevladujejo , predvsem pa želja na hitro zaslužiti. Lep vzor so resničnostni showi, pa poglejmo program na TV, sam kriminal, streljanje, horor….se pa čudim, da je nacionalka dala na program koncert El Divo in me prijetno presenetila.
      Sam sem bil tudi malo v tujini, otroci so tudi študirali zunaj s pomočjo Cojzove štipendije, Erazmus, predvsem so tudi ob študiju delali in v roku naredili fakulteto z zelo dobrimi ocenami. Zakaj, ker sem jih vzgajal, da so samostojni, ne pa , da se ujčkajo pri starših do 30-tega leta.
      Upam, da bo SLO nekega dne zaživela…avtorju bloga pa želim vse dobro in obilo uspehov!!!!!

  3. Kakšen bulšit. So Vegradovi delavci, ti definitivni diplomiranci FDV in FF, dobili to, kar so si zaslužili? In kaj se je zgodilo z vodstvom Vegrada? So slučajno na vidiku kakršni koli ukrepi, ki bi se dotaknili plačilne nediscipline? Kakšna racionalizacija javnega sektorja, ki ni zgolj telebanska uravnilovka, češ vsi ste krivi za vse? Enostavno ne.

    Danes imaš veliko dela, jutri boš pa popizdeval nad birokracijo in se tožaril z neplačniki. Good luck to you, sir

  4. Mietze, zgrešil si bistvo razmišljanja.

    Vsi jamrajo – protestirajo pa v glavnem tisti, ki krize niti dobro občutili niso.

    In dejansko je problem v razmišljanju – vse mora za nas narediti mati država.

  5. Sinoči na tv koliko so zapravili mestni svetniki ljubljanski in SD za wisky,zakaj se takrat ko se nažirajo in pijejo ne spomnijo na lačne otroke,pa si rečejo dajmo njim.Ne to pa ne to nam pripada.Ne vem če sem že slišala kako je kakšen naš miljonar podaril večjo vsoto denarja za dobrodelne namene,ljudje ki nimajo dajo največ.

Comments are closed.