Že prvi teden po volitvah se je relativni zmagovalec Zoran Janković sestal s predstavniki vseh strank, ki so se prebile v parlament. Razen z Janezom Janšo, s katerim nista našla skupnega jezika o kraju sestanka. Glede na to, da je Janković že v predvolilni kampanji večkrat poudaril, da z SDS ne bi šel v koalicijo, sestanek niti ni bil potreben.
Po novem letu, ko je takrat še najverjetnejšemu mandatarju začela krepko teči voda v grlo, sta se predsednika obeh najmočnejših strank le srečala. A kot je razbrati iz sicer skopih podatkov, ki so prišli v javnost, nista govorila o predlogu nekaterih modrih, o veliki koaliciji namreč. O potezi torej, ki bi vsaj začasno prebila led in morda potegnila prva kolesa voza iz blata. Ne, glavna tema pogovora je bila sprememba volilnega sistema. V smer večinskega, seveda. Sistema, ki ga SDS propagira že več kot desetletje, a so ga ostale stranke, predvsem na levici, striktno zavračale. Zavračale do te mere, da so celo ignorirale odločitev Ustavnega sodišča, ki je določilo, da bi glede na izid referenduma o volilnem sistemu bilo potrebno uvesti večinski sistem.
Čas za spremembo?
Tretji program Televizije Slovenija je na drugo črno sredo, neposredno po objavi rezultatov glasovanja o potrditvi mandatarja, na katerem je Janković pogorel, objavil anketo med mimoidočimi v središču Ljubljane, ki so jih spraševali o tem, ali bi bila potrebna sprememba volilnega sistema. Ne ravno presenetljivo je velika večina vprašanih odgovorila pritrdilno. Seveda se pri takem vprašanju človek vpraša, koliko vprašani v resnici vedo o večinskem sistemu. Zdi se, da le tisto, kar jim novinarji sugerirajo, to pa je, da bi se v večinskem sistemu izognili političnemu barantanju.
Ali smo torej tik pred spremembo volilnega sistema? So na levici ali pa vsaj njeni strički končno tako daleč? Ali to pomeni, da so v Jankoviću končno našli Petra Klepca, ki bo znal dolgoročno prevzeti vajeti v svoje roke in preprečiti, da bi na oblast kadarkoli prišel princ teme? Ali pa morda le sila kola lomi in so se popolnoma osredotočili na prevzem oblasti v pravkar prihajajočem mandatu? Če to drži, bi se lahko kaj kmalu zgodile doslej nepojmljive spremembe. A srčno upam, da čas za tovrstno spremembo še ni nastopil. In da pravzaprav nikoli ne bo. Še najmanj pa s tako kilavim razlogom, da pač zmagovalec volitev ni sposoben sestaviti koalicije.
Od Janeza do Zorana in nazaj
Zdi se, da pozabljamo, da je od volitev minilo komaj šest tednov in da pravzaprav dvomesečno sestavljanje vlade ni tako zelo v nebo vpijoča tragedija. Ter da je veliko pomembneje od hitrosti sestavljanja vlade, da bo vlada kompetentna in stabilna. Mesec gor ali dol.
Seveda ima večinski sistem svoje prednosti, predvsem opravilnost in homogenost vlade. Pa se najprej ozrimo na hitrost sestavljanja vlade in njeno stabilnost – glede obojega do zadnjih volitev v Sloveniji nismo imeli prav veliko razlogov za nezadovoljstvo. Sposoben voditelj lahko uspešno vodi koalicije, kar sta dokazala tako Drnovšek s svojimi mešanimi koalicijami, kot tudi Janša, ki je uspel svojo koalicijo nepoškodovano pripeljati skozi celoten mandat in to kljub DeSUSu, ki je takrat deloval še v polni zasedbi, vključno s kurjačema Žnidaršičem in Resmanom. Tako, da tudi s koalicijami se da, seveda pa jih je treba znati voditi. Potopa vlade levega trojčka pač ne moremo pripisati proporcionalnemu sistemu.
Ob pripisanih mu prednostih, pa ima večinski sistem tudi ne ravno zanemarljive slabosti, kot je denimo ta, da volivcem zreducira izbiro, saj nujno zmanjša število upoštevanja vrednih strank na največ tri, morda celo dve. Kaj torej preostane tistim manj mainstreamovskim volivcem? Predstavljajte si Slovenijo z večinskim sistemom v letu 2012. Dobra polovica je volila bodisi Jankoviča, bodisi Janšo. V večinskem sistemu bi to pomenilo, da lahko bodisi eden, bodisi drugi sam sestavi vlado. Jankovićevi volivci si seveda ne morejo predstavljati 100% SDS vlade, Janševim volivcem bi pa bila nočna mora čista Pozitivna vlada. Verjetno si tudi velik del preostale polovice volivcev ne želi niti čiste Janševe niti čiste Jankovićeve vlade. Rezultat večinskega sistema bi torej bil, da bi ob trenutni politični ponudbi dobra polovica volivcev bila nezadovoljna. Ali si tega res želimo?
Vir fotografije: Ucla faculty association
