Vsega imamo dovolj, zakaj se potem zadolžujemo

29
295

Včeraj na uvodni okrogli mizi Socialnega tedna z naslovom “Vsega imamo dovolj, zakaj se potem zadolžujemo”, je dr. Bernard Nežmah, ko smo govorili o možnih rešitvah dolžniške krize (pri nas in v svetu), povedal nekako takole: “Družba ni zrela za odpovedovanje. Odpoved še ni dozorela v posamezniku. Ni dobrih zgledov z vrha.” Se zelo strinjam.

Grčija

Spomnim se, ko sem bil lansko leto v Grčiji, ko smo v Atenah že lahko spremljali ostre proteste pred parlamentom, ko so bile ulice polne do zob oboroženih policistov, ko je znamenita Plaka v Atenah zaradi manj turistov že pošteno samevala, sem na enem od zidov v središču Aten opazil tale zanimiv spisek 10 (grških) zapovedi: 1. Ne delaj. 2. Ne plačuj davkov. 3. Ne plačuj vode. 4. Ne plačuj plina. 5. Ne plačuj elektrike. 6. Ne hodi na volitve. 7. Ne plačuj piva. 8. Ne vozi avtomobila. 9. Ne pij ouza (OPOMBA: grška žgana pijača z aromo janeža). 10. Ne glej CNN. Zelo ilustrativno, kajne?

Grški politiki so na podlagi ugodnih kreditov predvsem nemških in francoskih bank, ki so pravzaprav “metale denar za ljudmi”, pretirano zaposlovali, verjetno predvsem v neučinkoviti državni upravi (ne delaj). Politiki, “scrkljani” z lahkim dostopom do denarja, so ljudem popustili pri plačevanju davkov in celo pri osnovnih življenjskih dobrinah (voda, elektrika, plin) ter se ljudem zamerili do te mere, da niti ne hodijo več na volitve. In če prav razumem, ljudje niti nočejo več plačevati piva (kaj ga potem kradejo?).

Ko ljudem popustiš do te – pa ji recimo grške mere, jih je potem težko spraviti nazaj. Pravzaprav nemogoče. Posledica so krvavi nemiri – tokrat v Atenah in drugih grških mestih. Država potem odreagira s palico (korenčka ni več), čemur sledijo še hujši nemiri, … in začaran krog se začne. Kje se bo ta krog končal?

Slovenija

Se ne dogaja grški scenarij tako tiho in lepo počasi tudi pri nas? Vsak dan nas Pahorjeva vlada zadolži za 10 milijonov evrov. Ljudje, ali se sploh zavedamo, da je to 300 milijonov evrov na mesec in 3,65 milijarde na leto? Rebalans, ki so ga poslanci pravkar sprejeli, zadostuje komaj za en mesec. Kaj pa ostalih 11 mesecev?

Pahorjeva vlada se obnaša (nisem rekel da tako tudi govori) kot da smo v obdobju “debelih krav”, veselo zaposluje v državni upravi in kupuje socialni mir. Davkov ne pobira, razen tam, kjer je to lahko. Četudi vsi vemo, da tako zadolževanje ni pravično do naših otrok, ki bodo morali te dolgove odplačati, četudi vemo da to ne more dolgo trajati, vseeno ničesar ne naredimo. Celo če nas vprašajo, ali nas tako zadolževanje skrbi, temu večinsko pritrdimo, ukrenemo pa nič. Pač pijani od – trenutno še – lahkega denarja. Za nami potop? So what!

Ljudje, po moje je skrajni čas, da “so what” politiki rečemo ne. Vseeno danes upam na nekaj preudarnosti poslancev, vseeno upam, da kmalu pride do volitev. Vseeno upam, da bo po volitvah prišlo do dobrih zgledov z vrha, da bo odpoved počasi dozorela v posameznikih, da bomo kot družba postali zreli za odpovedovanje. V tem vrstnem redu. Če ne, gremo po poti Grčije. Druge poti po moje ni. Dolce far niente se vedno konča.

Foto: Aleš Čerin (zastava) in neznani udeleženec izleta v Grčijo – Gimnazija Želimlje 2010 (10 grških zapovedi)

29 KOMENTARJI

  1. Gospod Aleš, ne naslajajte se na teh grških zapovedih. To je napisal kak rdeči Grk, ki kot vemo, glumijo Robina Hooda. To nima veze z grško realnostjo, kaj šele da bi bila grška vlada tako “dobrotljiva” do ljudi in bi bilo res to kar piše na plakatu. Slovence res daje sindrom najboljšega in najbolj trpečega človeka na svetu.

  2. “Družba ni zrela za odpovedovanje. Odpoved še ni dozorela v posamezniku. Ni dobrih zgledov z vrha.”

    A je posameznik povzročil dolžniško krizo?

    • A ti jih naštejem?

      Kučan, Tuerk, Pahor, Kresalova, Golobič,Erjavc, Žerjav poslanci levice in SLS itd ter člani njihovij omrežij!

      Toliko le za pokušino.

  3. “Vsega imamo dovolj, zakaj se potem zadolžujemo?” Zanimivo vprašanje, čeprav ga bi jaz zastavil drugače: “Vsega imamo dovolj, zakaj potem kupujemo?” Možni odgovor se lahko skriva v našem dojemanju uspešnosti. Če hočemo imeti vedno višjo gospodarsko rast, moramo vedno več trošiti (čeprav nas je vedno manj – upad natalitete). Vse to se seveda podpira z ugodnimi krediti, dokler balonček ne poči, nastopi recesija in je treba poravnati račune; eni plačajo več drugi manj, kakor se kdo znajde. In kako se bomo izkopali iz recesije? Treba je več trošiti, da se bo povečala gospodarska rast. In s tem že zasejemo seme nove recesije.

    Grčija

    Mene plakat z zapovedmi bolj kot na “scrkljanost” ljudi spominja na poziv k državljanski nepokorščini, kajti običajno je tako, da tisti, ki so se najbolj okoristili (politiki in gospodarstveniki) niso isti, od katerih se največ terja (ljudstvo). Tudi francoske in nemške banke niso “metale denarja za ljudmi” iz radodarnosti, temveč zaradi dobička. Verjetno so računale, da “saj če ljudje ne bodo mogli več odplačevati, jim pa zaplenimo in z dobičkom prodamo poroštva. V vsakem primeru imamo dobiček (razen če vrednost poroštev strahovito pade)”. Po mojem se neplačevanje piva in neuporaba avta iz zapovedi nanašata na francoske in nemške “poslovne prijatelje” in ne na poziv h kraji piva ali ekološko osveščenost. Res so Grki živeli na preveliki nogi, vendar je to delala s tihim blagoslovom Evrope. In preden obsodimo kakšnega Grka, ki protestira, da jim je vlada preveč popuščala in da jih bo treba magari s silo spraviti v red, bi bilo pravično slišati še njegovo plat zgodbe. Verjetno bi bila “rahlo” drugačna, kot jo slišimo v glavnih (CNN?) medijih.

    Slovenija

    Primerjava iz “debelih krav” je povsem na mestu. Vendar bi bilo prav, da povemo celo zgodbo iz Svetega pisma: Jožef razloži faraonu, da bo po sedmih bogatih letinah (sedem debelih krav) prišlo sedem sušnih letin (sedem suhih krav). Faraon je upošteval Jožefov nasvet, zato so sedem bogatih let polnili žitnice (varčevali), da med sušnimi leti niso potrebovali stradati. In kako se je slovenska politika obnašala med obdobjem “debelih krav” veselo je zapravljala, znižala davke bogatim in pregrevala gospodarstvo, čeprav se je recesija že napovedovala (namesto da bi malo dali na stran za hude čase). O nesposobnosti Pahorjeve vlade nebi zgubljal besed, vendar dvomim, da bi prejšnja vlada bila bistveno uspešna. Se pa strinjam s tabo Aleš, da takšni politiki rečemo ne. Dvomim pa, da bo od sedanjih politikov prišel kakšen dober zgled, če samo pomislim, kako so celo leto nezaposljivi, ko pa jim izteče pravica do nadomestila takoj najdejo dobro službo.

    • Jože, hvala za zanimive poglede. In za do konca povedano zgodbo o “debelih in suhih kravah”.

      Sam nisem govoril o “scrkljanih” ljudeh – četudi se mi zdi, da smo (ne samo Grki), pač pa o “scrkljanih” politikih: “Politiki, “scrkljani” z lahkim dostopom do denarja, so ljudem popustili pri plačevanju davkov …”

      Vse dobro.

      • No, seveda ni h krizi prispevalo vseh 7mrd posameznikov, ki naseljujejo Zemljo. V vsakem primeru pa je za vsako odločitvijo stal posameznik. Tako v primeru ameriških subprime posojil kot tudi v primeru slovenskih vsakovrstnih. To, da bo prejel posojilo v višini 400 mil. EUR na račun dobrega imena, se je spomnil posameznik. Verjetno mu je ob tem pritrjevalo še nekaj posameznikov. Posojilo na drugi strani šalterja je odobril posameznik. Konkretno tega posameznik na malo višjem položaju. Včeraj smo imeli na uvodnem pogovoru Socialnega tedna priložnost slišati, da je ta posameznik na visokem položaju onega prvega, kateremu je padla ideja o dobrem imenu, razglašal za genija.

        Pa navdušeno pisal po časopisih o takih vrlih podvigih je tudi posameznik. In to sprejemali kot suho zlato smo tudi posamezniki.

        Konkretni gospod 400 mil je celo še v začetku leta 2010 (leto in pol po začetku dolžniške krize) predaval o svoji genialni ideji na Ekonomski falkulteti. Najbrž je tudi to organiziral posameznik.

        Tako je že od Eve in Adama naprej. To da jesta sadež s prepovedanega drevesa, sta se odločila sama. Izgovarjanje Eve na kačo, Adama pa na Evo, jima ni pomagalo.

        Konec koncev se tudi za to, ali je v krizi, vsak sam za sebe odloči posameznik.

  4. Seveda so dolžniško krizo povzročili posamezniki.

    Tisti parazitski posamezniki na oblasti in v omrežjih!

    Posamezniki pa sestavljajo množico.

    • Ja, ni čisto nujno. Nekako se vsi teoretiki strinjajo, da je glavni vzrok dolžniške krize pok nepremičninskega balona v ZDA. Ta balon je pa nastal zaradi nekontrolirane rasti cen nepremičnin. Vzrok za to pa naj bi bila tako imenovana subprime posojila. Po domače povedano posojila, ki so jih dajali tistim, ki posojil niso bili sposobni vrniti. Ne ob krizi, ampak že takrat, ko so jih dobili, da se razumemo.

      Ampak to je šele začetek. Ljudje, ki so taka posojila dobili, so si za njih kupili nepremičnino (no, itak, saj za to so jih dobili). Potem jim je pa vrednost nepremičnine zrastla in so kar naenkrat postalli kreditno sposobni. In to kreditno sposobni za potrošnjo.

      Torej, najprej si z denarjem, ki ga nimaš, kupiš hišo, potem se pa z denarjem, ki ga še bolj nimaš, še preživljaš. Ja, enkrat bi ti pa že morali klikerji proradit, da nekaj ne štima. Oziroma, da prej ali slej ne bo več štimal.

      Seveda, tudi meni je jasno, da se je začelo pri bankah. Ampak bankirja ne moreš obtoževati, da je bankir. Še enkrat Eva in Adam: skušnjavca ne moreš obtoževati, da je skušnjavec. Sebe moraš vprašat, a je smiselno skušnjavi podleči.

      To je pa že Aleš napisal, da še nismo zmožni.

        • Spoštovana Ančka, vaša izjava je seveda, kot na žalost ponavadi, mlatenje crknjenega konja.

          Glede na to, da gre za krizo v kapitalističnem sistemu, je vzrok tudi izhaja iz tega sistema.
          Spregledala ste stavek: “Bankirja ne moreš obtoževati, da je bankir.”

          Subprime posojila seveda niso bila namenjena samo posojilojemalcem. S stališča bankirja sploh niso bila namenjena posojilojemalcem, ampak ustvarjanju dobičkov. Ti so se pač ustvarjali na nekem drugem trgu, kamor so se ti finančni inštrumenti prodajali. Z čisto kapitalističnim namenom – ustvarjanja dobička.

          Kriza pa je prišla, ker krize prihajajo. V vsakem sistemu. Velikem kot je ekonomija in čisto majhnem kot je recimo človek. Posledica krize je pa, da se sistem očisti.

          • Janko, hudo se motiš. Tako, kot vsak, ki niti ne pozna kapitalizma – in da če država ni uradno socialistična, je kar kapitalistična.

            Amerika je imela celo zakon – da banke MORAJO dajati kredite revežem. Ker so bili to večinoma črni, se nobena banka ni upala temu nasprotovati, ker bi jo imeli za rasistično.

            To je socialističnen ukrep, čeprav v kapitalistični državi. Tudi v ZDA imajo kup socialističnih cvetk.

            Seveda je bilo cilj ustvarjanje dobička, kar pa nima veze s sistemom – to je cilj posameznika. In ta cilj je enak tudi, če živiš v socializmu – zato pa socializmi in komunizmi nikoli niso dali rezultatov, ki smo jih želeli – ker smo ljudje taki kot smo.

            Recesije prihajajo – to so ekonomski cikli. Države pa ponavadi ustvarijo krizo – dalj trajajočo, s svojimi ukrepi.

            Dostikrat se je pa zgodilo, da je reguliranje, da bi preprečili kakšno “napako trga” povzročilo krizo na nekem drugem področju.

            Če bi počil le nepremičninski balonček – brez socialističnih dodatkov, bi bili že zdavnaj ven iz krize.

        • Gospodična Ančka, se ne bi oglašal, ker sem v precejšnji časovni stiski. Ampak si zaslužite. Po mojem prvič ste napisala vač kot dva odstavka, vejice so zgledno postavljene, pa še komunajzerjev ne omenjate.

          Ukrepi bi bili kvečjemu socialni, ne pa socialistični. Ampak, a midva veva katerih storitev Amerika še ni izvozila?

          • Res sem bil prehiter. “Izvozila” je popolnoma naroben izraz. Hotel sem se ogniti tujki “autsorsala”, pa nisem bil preveč uspešen. Recimo, da bi bil boljši izraz “oddala v čezmorske države”.

    • No, pri nas sindikalisti škodijo delavcem, ker jih prepričujejo, da morajo biti delavci.

      Sindikalisti javnega sektorja grejo še dlje. Ti svoje prepričujejo, da morajo biti javni delavci.

  5. Točno tako gospodična Ančka, turizem in gradbeništvo. Zato, da ti gradbeništvo funkcionira moraš imeti kupce. In ko kupcev, ki so kreditno sposobni, zmanjka, iščeš tiste, ki niso, in jih narediš za kreditno sposobne.

  6. Ni šlo zato, da bi primanjkovalo kupcev. Šlo je zato, da je država zahtevala – socialistično – da morajo države dajati take kredite, da si lahko tudi reveži privoščijo.

    • Gospodična Ančka, ZDA so družba, katere gospodarstvo temelji na porabi in v porabniški družbi kupcev vedno manjka.

        • No, gospodična Ančka pa sem vas varno pripeljal do zaključka. Zapravljal je posameznik. Tisti, ki mu ne bi bilo treba, pa je. Torej tisti, ki je kupil hišo z denarjem, ki ga ni imel.

  7. LEVICO, brez domisljije, brez pameti, bez nacel, brez voditelja in samo z velikanskim nagonom in pohlepom po kapitalu,
    lahko resi samo, da bo v predvovolilnem casu nas Janez Jansa sedel po sodiscih na koncentriranih sodbah in procesih, ki bodo brezsmiselni, po 24 ur na dan, v petek in svetek!
    Kaji nekega Hanzka, Peterleta-izdajalca, ki Jansi v oci ne upa pogledati, Omana,….celotne leve kamarile skupaj z izdajalcem ki ce stopijo drug na drugega, Jansi do podplat ne sezejo, Jansa zmelje v pah in posmeh s svojo pametjo, znanjem in resnico!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite