Vsebinski liberalizem za Evropsko Slovenijo

Ideja Evropske Slovenije temelji na predpostavki, da »smo Slovenci historično gledano nedvomno uspeli prehoditi impresivno pot narodnopolitične emancipacije, vendar nam nikoli ni uspelo ustvariti pravega vsebinskega liberalizma«.

Pred letom 1941 smo imeli korporativistični sistem pod nadvlado ene same, konservativne, sile. Po letu 1945 smo vzpostavili totalitarni komunistični oz. socialistični sistem. Po letu 1991 pa smo kljub drugačnemu zapisu v ustavo v praksi, de facto, vzpostavili demokratični socializem.

Ta, kot se je izkazalo le dvajset let kasneje, preprosto ne deluje. Slovenijo je po vseh kazalcih, za katere so nam končno in dokončno nastavili ogledalo tudi tuji mediji, potisnil v vsestranski bankrot: moralni, pravni, politični in slednjič ekonomski.

Evropska Slovenija predpostavlja in terja prelom z zatečenimi neliberalnimi sistemi. Ti že desetletja dušijo ljudi, ki živijo v teh krajih, zlasti pa mlade, in preprečujejo, da bi razvili razvojne potenciale v nas in užili sadove svojega znanja in dela.

Vsakovrstni kolektivizmi, slednjič demokratični socializem, ki ga živimo zadnjih dvajset let, so namenjeni le enemu: ohranjanju zatečenega statusa quo. Obrambi družbene strukture, ki ni utemeljena v meritornosti, na trudu in znanju, temveč na »našosti« in, kot je postala zdaj že uveljavljena parola, sistemski korupciji.

Zato zagovorniki Evropske Slovenije zastopamo idejo vsebinskega liberalizma. Ta v abstraktnem smislu označuje tisti normativni sistem, v katerem je zagotovljena skladnost človekovih pravic, pluralizma in demokracije. V praksi, uresničevan skozi pravo in politiko, pa je vsebinski liberalizem predpogoj demokratične, pravne in ekonomsko uspešne države.

Zakaj in kako?

Z uveljavitvijo liberalne misli bo na prvo mesto spet stopil posameznik: svoboden, odgovoren in ustvarjalen. Iz množice takih posameznikov bodo ob ustrezni, spodbudni družbeni klimi zrasle meritorne elite, ki bodo zagotovile človeške vire za delovanje institucij.

Na drugi strani bodo ti isti posamezniki uveljavili svojo svobodno gospodarsko pobudo in na njeni osnovi ustvarjali zasebni kapital. Iz tega se bodo pobirali davki za delovanje institucij demokratične in pravne države, za socialne transferje najšibkejšim v družbi, presežki pa se bodo lahko namenjali za investicije v novo gospodarsko rast, kakor tudi za delovanje civilne družbe.

Vse to se bo odražalo v močnih zasebnih, civilnodružbenih in državnih institucijah. Te bodo predstavljale prostor za uveljavljanje idej in bodo hkrati njihova valilnica. Večja kot bo možnost za uresničitev idej, večja bo spodbuda posameznikov za njihovo proizvodnjo. In to bo gonilo svobodomiselnega napredka. 

Spoštovanje vsakega posameznika, njegova ekonomska osamosvojitev, razcvet civilne družbe in s tem pravega družbenega pluralizma bodo Slovenijo pomagali odpreti tudi navzven in jo spremeniti v svetovljansko družbo.

Kot taka, odprta za pretočnost dobrih idej, ne glede na njihov izvor, bo Evropska Slovenija lahko pritegnila tudi številne posameznike iz sveta, ki bodo s seboj prinesli nove ideje, nov kapital in nove spodbude za nadaljnji družbeni razvoj, obenem pa bodo Slovenijo vpeli tudi v globalne okvire.

Na temelju vsebinskega liberalizma se bodo tako postopoma lahko vzpostavile vse predpostavke resnične demokratične, delujoče pravne in ekonomsko uspešne države. Ta proces pa bo seveda dolgotrajen, ker terja ne le razvoj, temveč preobrazbo miselnosti.

Na Slovenskem se mora končno pojaviti in uveljaviti svoboden, pokončen, odgovoren in ustvarjalen posameznik, ki zna odgovornost za svojo usodo, usodo svojih bližnjih, institucij, v katerih deluje, in slednjič tudi države, vzeti v svoje roke, namesto da se predaja svetobolju in nenehno čaka, kaj bodo zanj in z njim naredili drugi.

Pripis uredništva: Matej Avbelj je eden od urednikov zbornika Evropska Slovenija – Prispevki za nov nacionalni program, ki ga bodo danes, na dan Evrope, 9. maja 2013 ob 11h, predstavili v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, Cankarjeva 1/IV v Ljubljani.