Vir: blog Jože Bartolj. Danes je mednarodni dan proti otroškemu delu, ki poteka s pozivom: Naj otroci ne delajo več. Razumem. Tak dan zna biti dobro opozorilo za nas, da so otroci po svetu še vedno izkoriščani. Kar 200 milijonov po svetu jih mora prezgodaj odrasti. Vendar pa ima tak dan iz našega gledišča vsaj dve napakici. Tam, kjer bi morali biti na to pozorni, nimajo otroci od tega nič. Njihove družine pač morajo na nek način preživeti in vsake roke nekaj prispevajo. Če se mi na bogatem zahodu enkrat letno spomnimo na to, kaj smo pravzaprav storili? Nič kaj dosti…
Draga napakica pa ni več samo napakica ampak velika napaka. Namreč, če geslo »Naj otroci ne delajo več«, prevedemo v naše razmere, dobimo natanko to kar imamo, nevzgojene, lene in permisivnosti do konca zapisane generacije… Otroci naj ne delajo več?
Vlasta Nussdorfer predsednica društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, je zapisala, da je tudi pri nas veliko otrok, ki “pretirano delajo, so žrtve nasilja, otroci staršev alkoholikov in odvisnikov skrbijo za svojo družino, prevzemajo bremena staršev, ki niso kos starševstvu.” Nedvomno so tudi pri nas alkoholiki in odvisniki, ki zanemarjajo otroke. Vsakemu od njih gredo moje simpatije, še sploh če morajo res »prevzemati bremena staršev«. Resnica za večino naših otrok pa je, da ne želijo prevzemati nobenih bremen svojih staršev, da imajo doma dva služabnika, ki jim v njihovo sobo servirata obroke, pospravljata omare in servisirata vse potrebe. In to velikokrat zavestno, zato je še kako pomembno, da upoštevamo tudi, da so otroci, ki so “zelo pomehkuženi, ki jih starši vsak korak prepeljejo z avtomobilom, ki so brez delovnih navad”, kot prav tako ugotavlja Nussdorferjeva.
S sloganom se torej v naših razmerah nikakor ne morem strinjati. Otroci morajo prevzemati toliko odgovornosti, kot jih zmorejo in prav tako tudi dela. Sobotno čiščenje kopalnice ni otrokovo izkoriščanje, ampak njegova participacija pri družinskih opravilih. Da zna otrok pospraviti posodo v pomivalni stroj, ali jo morda celo oprati, ni nikakršno prelaganje bremen staršev, ki niso kos starševstvu, ampak običajna priprava na samostojno življenje.
Občutek imam, da bi nekateri radi iz otrok naredili majhne »bogece«, da jih ne bi smeli več vzgajati, da bi jim morali prepuščati, naj se odločajo v skladu s svojimi željami in voljo, skratka da jim moramo nuditi vse ob vsaki priliki. Da so to mnogi vzeli za suho zlato pričajo razmere v našem šolstvu, kjer so razmere že velikokrat neobvladljive. Zato predlagam, da geslo za Slovenijo spremenimo v »Otrokom omogočimo več dela, da bodo pridobili svoji starosti primerne delovne navade!«
