Vrzita otroka iz gnezda!

13
812

Imata doma otroka, ki kar ne vzleti iz gnezda?

Imata doma odraslega otroka (18+), ki živi na vajin/vaš račun, ne študira niti ne dela, ne išče dela, le piše prošnje in zraven goreče moli, da službe ne bi našel ali pa ima občasno službo, ki je ne obdrži, ker je šef cepec? Morda več njih?

Seveda tudi ne prispeva za življenjske stroške, žurira pozno v noč, posledično pozno vstaja, čez dan poležava in učinkovito prazni hladilnik, ter se pri tem še pritožuje nad slabo izbiro.

Po navadi tudi ne pomaga pri domačih opravilih, če pa že kaj naredi, to dela z upiranjem in stalnim pritoževanjem.

Doma kadi, popiva, se morda tudi drogira in je zasvojen z računalnikom – najbrž z igricami, socialnimi omrežji, pornografijo, …

Če večina od tega ali le nekaj drži, potem doma redita(e) mladiča, ki bi moral odleteti iz gnezda, pa ne more ali noče ali oboje.

Četudi je vaš otrok, ki ga imate nadvse radi in vas tale izraz zaskeli, … vaš odrasli mladič je parazit – živi na račun drugega. Na vaš račun. Ker lahko.

Vektorsko seštevanje sil

Kdo je kriv niti ni najbolj pomembno. Najbrž ste to vi, če ste starš, ki mu v dvajsetih letih, kolikor ste imeli časa, niste omogočili razvoja (dovolj) močnih “mišic kril”, da bi z njimi lahko “poletel iz gnezda”.

Vsakič, ko ste kaj naredili namesto njega, vsakič ko ste mu prihranili težavo tako, da ste reševali njegov problem, … niste omogočali “bildanja mišic”.

Tako mladenič/mladenka občuti, da je ni dovolj močan za “letenje”. In tako kar sedi in neodločno čaka. Včasih tudi na robu gnezda. Prhuta s krili in ne vzleti.

Včasih ima mladič mišice kril dovolj razvite, lahko tudi dela in tudi dobro zasluži. Celo bolje kot vi. Lahko bi živel sam ali z družico, a ugotovi, da je brezplačno življenje, s popolno svobodo brez odgovornosti, v hotelu mama, bolj udobno. Kdo teh bonusov ne bi izkoristil! Poleg tega pa nihče nič ne zahteva od njega – ali vsaj ne dovolj resno. Nihče ga ne pahne iz gnezda.

Pogosto si tudi vi ne želite, da bi vzletel, ker se bojite soočiti s praznim gnezdom. To starše, še posebej mamo, boli, povzroča občutek samote in izgube smisla. Še posebej, če se mož in žena ne razumeta, če živita vsak v svojem svetu in le stanujeta na istem naslovu.

Ste opazili, da tule tri “sile” delujejo v isto smer, da se pravzaprav vektorsko seštejejo? Slabo razvita krila, sladkosti brezplačnega življenja brez odgovornosti in sindrom praznega gnezda. Vse troje se sešteje v taki smeri, da odrasli mladič ne zapusti gnezda. Nihče nima interesa – niti mladič, niti starša.

Kako premagati skupno silo?

Mladič jo bo težko. Starša sama tudi. Kristjani se v takih situacijah pač naslonimo na največjo silo – na Vsemogočnega, na Boga, v katerem zmoremo vse, ker nam daje moč (prim. Flp 4,13).

Tako naj starša najprej zmolita za moč in v molitvi tudi preverita svoje srce in motive. Glavni motiv mora biti ljubezen do bližnjega in ne jeza, maščevanje, zamera.

V naslednjem koraku se poenotita, se v edinosti odločita, kaj bosta zahtevala od odraslega mladiča. Pomeni, da preprosto naredita skupni seznam pričakovanj in meja. Vse to naj jasno izrazita, če se da naj zapišeta. Potem naj odraslemu mladiču to povesta in mu dasta možnost odločitve ali-ali. Ali boš sodeloval in ubogal ali pa se boš moral – če boš kršil najina pravila – oditi.

Poprosite ga še, da določi končni datum zapustitve gnezda. Če ima težave, mu pomagajta vidva. In kasneje, ko se približuje ta dan, ga najprej nežno spomnita na ta dan. Če se ne bo izselil, mu pri izseljevanju pomagajta.

Če pa pride do nasilja – kar se tudi lahko zgodi, imata možnost sodelovanja uradnih organov po 111. členu Stanovanjskega zakona. Včasih morata starša iti tako daleč. Ker so sile tako velike.

A nad vsem skupaj, nad celotnim procesom naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti (prim. Kol 3, 14).

Na koncu boste zadovoljni vsi. Ker je prav, da odrasli mladič zapusti gnezdo in se “rodovitno razmnožuje”.

Foto: Ben BerwersUnsplash

13 KOMENTARJI

  1. Zelo moder nauk za (pre)mnoge starše, da naredijo ta korak. Morda prispodobe iz živalskega sveta za te reči pri ljudeh niso najbolj primerne, dajo pa misliti. Poznavalci živalskega sveta, zlasti medvedov, znajo povedati, da je prizor, ko medvedka zapusti mladiča, sila dramatičen. Ko začuti (o tem nič ne razmišlja!), da je mladič dovolj usposobljen za samostojno življenje (in temu daje vso pozornost), gre medvedka svojo pot; ne dovoli, da ji mladič sledi. Pa gre menda za zelo ljubečo živalsko mater. V živalskem svetu zakoni narave še nekaj veljajo. Ljudje smo se od njih oddaljili; verjetno preveč.
    Torej se z zapisom absolutno strinjam. Rahlo pa me je zmotila uporaba edninske oblike besede za starše: “…če ste starš, …”. To obliko bi morali črtati iz slovarjev in našega vsakdanjega besednjaka. Vsako živo bitje ima starše, očeta in mater. Res je, da otroci mater zanesljivo poznajo, očeta pa v izjemnih primerih ne, vendar ga imajo. Zato en “starš” ne obstaja – razen v zblojenih glavah zagovornikov teorije spola kot družbenega konstrukta.

  2. Sem babica 16 vnukov, večji del vnukov je v fazi odhajanja. Ko so odhajali vnuki iz družine v kateri živim (štirje), je precej bolelo (hvala Bogu so bili starši pametnejši od mene). Ko se sedaj vračajo, (res za krajši čas), urejeni in zadovoljni, sem hvaležno Bogu, da sva z možem uspela pravilno vzgojiti otroke (štiri) in so tudi oni pravilno VZGAJALI !!!

    • Draga planinka! Kako lepo povedano in kako lepo, da ste ponosni na svojo vzgojo.

      To pa še nisem slišal, da bo občutili bolečino pri praznjenju gnezda tudi stari starši.

      Kako lepo priznanje svojim otrokom – da so bili pametnejši od vas. Povejte jim.

      Vse dobro želim.

  3. No, saj mečemo otroke iz gnezda. Žal (moja pripomba) – prezgodaj: nekatere celo pred prvim rojstnim dnevom … (Nič ne pomislimo na (trajno) ‘zlomljena ali poškodovana krila’?) In jim vse otroštvo in mladost ‘širimo obzorja’ kot … taksisti? Sponzorji? Priganjači? … Zakaj že? Da jih potem lažje privežemo nase? In jih takrat, ko bi morali sami leteti, ujčkamo in pomilujemo: kakšni časi, ni služb, ni stanovanj, bogi revčki … Leta prej pa se jezimo: kakšna šola, koliko učenja in nalog, sami ne zmorejo …

    Ena ‘najboljših’ pa je ta, ki sem jo zadnjič prebrala (avtor: družinski terapevt): starši, privajanje otrok na samostojnost kar črtajte s seznama svojih nalog! Kako, prosim? A da samostojnost kar prileti z neba???

  4. Vsaj toliko, kot ujckajo in razvajajo mladino starsi, jih ujcka in razvaja tudi slovenska drzava in politika. Takih dekadentnih pojavov, kot se pri nas desetletja tolerirajo v zvezi s studentskimi organizacijami in studentskimi servisi, ni nikjer na svetu. Seveda so svetlobna leta uspesnejse drzave, kjer je studij investicija, ne pa pravica in cas za bluzenja, luftanja in opojne substance. V uspesnih druzbah tudi ljudje ne mislijo, da je naloga drzave graditi stanovanja in zagotoviti sluzbo. Nenazadnje je v Sloveniji enega in drugega na pretek ( priblizno enako stevilo stanovanjskih enot kot je prebivalcev).

    • Jaz bi rekel bolj, da se politika prilizuje mladim na tak način. Mlade je lahko naplahtati. Sicer ne vem kaj si mislil s študentskimi servisi, to mi je kar vredu. Tudi študentska svoboda mi je ok. Razne politične organizacije pa so čisto zgrešene stvari. Toda, pri nas to gre vse do otroškega parlamenta!

Prijava

Za komentiranje se prijavite