Vrnitev velikana

5

Kitajska, velikan z vzhoda, z več kot 5000-letno zgodovino, je danes navzoča povsod. Odprla se je svetu. Dejstvo je, da se kitajsko gospodarstvo razvija z veliko hitrostjo in da se standard na Kitajskem nenehno izboljšuje. Njeni izdelki so zaobjeli ves svet. Več kot 300 milijard evrov znaša vrednost njenega izvoza na trg EU. Kitajska se spreminja hitreje kot katerakoli druga država. Kitajska je danes gonilna sila s svetovnim in daljnosežnim vplivom. Odkar je bila  leta 1949 vzpostavljena nova Kitajska, do danes, posebej pa od leta 1978, ko se je Kitajska odprla svetu, se kitajsko gospodarstvo kontinuirano razvija z okrog 10-odstotno letno rastjo. Devizne rezerve Kitajske znašajo več kot 3000 milijard ameriških dolarjev.

Velesila že za časa srednjega veka

Kitajska ima dolgo in bogato zgodovino. V začetnem obdobju vladavine dinastije Ming, ta je vladala med letoma 1368 in 1644, je Kitajska doživela velik vzpon. Kitajci to obdobje pogostokrat imenujejo zlata doba lastne zgodovine. Dinastija Ming, za časa katere je bil zgrajen znameniti Kitajski zid, Kitajske ni samo osvobodila, temveč jo je naredila za veliko vojaško silo. Birdzell in Rosenberg v svoji knjigi »Kako se je Zahod obogatel« navajata, da so Kitajci razpolagali okrog 14. stoletja z ekvivalentno, če ne superiornejšo tehnologijo kot Zahod. Imeli so visoko razvite javne službe. Vodilni položaji so se pridobivali na podlagi sposobnosti in ne porekla. V začetku 15. stoletja je bila po navedbah mnogih Kitajska najbolj civilizirana, najbogatejša in najnaprednejša država na svetu. V tem času je znani kitajski pomorščak Ženg He krenil z ladjo na pot po svetu. V začetku 16. stoletja se prične krepiti vpliv Evrope na Kitajskem, obenem pa se razvijajo trgovske vezi z Indijo. V kasnejšem obdobju vladavine dinastije Ming se je Kitajska pričela vse bolj izolirati od sveta, kar je pripeljalo do njene stagnacije in posledično do padca vladavine dinastije Ming leta 1644.

 

Od ruralne dežele do industrijske velesile

 

Kitajska je že postala svetovna gospodarska velesila in se razvila iz države, ki je prej znala proizvajati samo primarne industrijske izdelke. Po letni proizvodnji jekla, premoga, cementa, umetnih gnojil in bombažnega tekstila je na prvem, po proizvodnji električne energije na drugem in surove nafte na petem mestu na svetu. Življenjski standard stalno narašča in se je iz države z nižjimi prihodki uvrstila v krog držav s srednjimi prihodki in uspešno rešila vprašanje prehrane za petino svetovne populacije. Kitajska danes izdeluje letala, rakete,  elektroniko, gradi največje omrežje hitrih vlakov na svetu, raziskuje vesolje, z oblačili in obutvijo oskrbuje ves svet. Kitajska ima več kot 100 mest z več kot milijon prebivalci. Na svetovnem trgu kupuje ogromne količine surovin, da lahko uspešno proizvaja svoje proizvode v globalnem merilu. Na Kitajsko priteka veliko industrijskega kapitala. Kitajska je danes dežela v katero investira ves svet. V zadnjih treh desetletjih smo priča naglemu vzponu kitajskega gospodarstva, ki je tudi povezano z ogromnim številom prebivalstva oz. delovne sile. Kitajska je postala svetovna delavnica, čeprav njena delovna sila ni najcenejša na svetu.

Biser Orienta

 

Z industrializacijo je vse več Kitajcev prihajalo iz podeželja v mesta. Mesta so postajala magnet za Kitajce, ki so iskali delo v tovarnah. Širila so velika mesta kot so Peking, Hong Kong, Tianjin, Shanghai. Med njimi je največji in v svetu najbolj znan Shanghai, ki mu pravijo tudi biser Orienta ali mesto tisočerih nebotičnikov.

V prvih desetletjih prejšnjega stoletja je Shanghai že sodil med pet najpomembnejših svetovnih poslovnih središč. Njegovo pristanišče je bilo drugo največje na svetu. Shanghaiske banke so delovale kot učinkovite posrednice naraščajočega trgovanja z Zahodom in Japonsko. Po letu 1949 je ustvarjalna in ekonomska moč Shanghaia pričela usihati; poslovno življenje v njem je skoraj zamrlo. Šele koncem 70-tih in v začetku 80-tih se je Shanghai ponovno prislužil sloves trgovskega središča in njegova podoba se je pričela hitro spreminjati. Medtem ko je bilo leta 1987 v mestu samo 150 nebotičnikov, jih je danes več kot tri tisoč.

Shanghai po svojem videzu danes spominja na mesto prihodnosti. Njegova četrt Pudong je eno najbolj pomembnih svetovnih finančnih središč na svetu. S svojimi najsodobnejšimi zgradbami, nebotičniki, ki ti jemljejo sapo, s prometno gnečo, nas Shanghai spominja na New York ali London. Kitajci so v Shanghaiu prvi v svetu, v sodelovanju s Siemensom in Tyssen Kruppom so zgradili najhitrejšo železnico, ki temelji na superprevodnosti ali magnetni levitaciji (Maglev). Proga je začela obratovati s 1. januarjem 2004. Magnetni vlak je Kitajce stal 1,2 milijarde dolarjev in prevaža potnike na razmeroma kratki razdalji (30,5 kilometrov), med postajo Longyang Road in shanghaiskim letališčem Pudong. Shanghai je mesto kjer so gospodarski dosežki sodobne Kitajske najbolj nazorni.

Naskok na vrh

 

Ekonomisti Svetovne banke so lani predvideli, da bi Kitajska lahko prehitela ZDA in postala največje svetovno gospodarstvo, če v naslednjih 20-tih letih zadrži 8-odstotno letno stopnjo rasti.  Po napovedih Goldman Sachsa bo Kitajski BDP leta 2030 znašal 31713 milijard dolarjev in boKitajsko uvrstil na prvo mesto v svetu. Danes je Kitajska drugo najmočnejše gospodarstvo na svetu, ki beleži rast na vse strani. Kitajska beleži odklon od tradicionalnega poljedelstva in industrijske proizvodnje in se nagiba k inovacijam, posebej na področju kemijskega inženirstva.  Kitajska kaže tudi vse več zanimanja za vlaganje v evropska gospodarstva, v zadnjem času posebej v Grčijo, Portugalsko in Španijo. Svet je lani obkrožila novica, o namerah kitajskega poslovneža Huanga Nuba, da na Islandiji kupi 300 kvadratnih kilometrov veliko zemljišče in na njem uredi ekoturistični projekt vreden 100 milijonov evrov. Kitajci so pokazali na lanskem obisku naše države tudi zanimanje za vlaganje v Slovenijo, posebej jih zanima gradnja prometne infrastrukture, kot je na primer drugi tir Koper-Divača. Kitajski minister za trgovino Cheng Deming je izjavil, da namerava letos  v Evropo poslati delegacijo za investicije, ki bo preučila možnosti za nakup premoženja na kriznih območjih. Mnoga kitajska podjetja nameravajo v bližnji prihodnosti kupovati tudi podjetja v tujini. Samo predlani so kitajska podjetja vložila okrog 43 milijard dolarjev za prevzem podjetij v tujini. Večina kitajskih podjetij s prihodki okrog 150 milijonov evrov pravi, da ciljajo na investicije v Aziji, medtem ko se polovica podjetij z višjim letnim prometom prizadeva investirati v podjetja v Severni Ameriki in Evropi.

 

Foto: scientiaweb.com

5 KOMENTARJI

  1. Kitajska je v svoji zgodovini doživela že večkratni vrh svoje civilizacije, pa kljub svoji veličini nikoli ni posegala po okoliških ozemljih. Na neki način to dela sedaj prvič, ko se je tega naučila od drugih. Na Kitajskem je presežek moškega življa cca 550 milijonov , kot posledica Mao Tze Tungovega načrtovanja družine,enega otroka in patriarhalnosti; to je delovna sila, ki bo peljala cel svet po kratki poti “scat”, obenem pa je to vojaška sila, ki bo burila duhove v primeru neposlušnosti..
    Zahod se obnaša v soočenju s Kitajsko kot debela rejena svinja ob napadu prestradane levinje. Da bo svinja žrtev je vidno že desetletje, vendar se Zahod svoje usode noče zavedati niti sedaj. Globalizacija je bila prijetna in od Amerike forsirana zadeva, vse dokler le-ta ni ugotovila, da jo bo globalizacija pokopala. Sedaj je “to late”.
    Kitajci postopoma prevzemajo “zafurana” gospodarstva na Zahodu, od Grčije,Španije , kmalu bo na vrsti Slovenija,zadnja bo Nemčija, tedaj bo kakršnokoli ukrepanje prepozno.
    Zahod v svoji objestnosti niti sedaj ne prepiozna, da je bila prva napaka storjena tedaj, ko je bila prva proizvodnja preseljena na Vzhod.
    Kitajci prevzemajo obdelovalne površine po celem svetu, od Tibeta do Afrike in Južne Amerike. 1,6 milijardni narod je vse do včeraj jedel le pest riža na dan. Z delom so prišli do denarja in zahteve po 2 pesteh riža na dan, kar bo Zahod , ki nima proizvodnje, pač pa študirabne budale in razvajene riti, kmalu pripeljalo v pozicijo, ko ne bo mogel kupovati niti hrane.
    Kolo sreče se okreče, in kolo zgodovine se vrti. Požrešnost, ki je Zahod pripeljala do selitve proizvodnje na Vzhod, bo tudi povzročila, da bomo na koncu ostali z diplomami in doktorati, vendar praznega želodca.
    Ob vseh opaženih dejstvih, je treba upoštevati še to, da imajo Kitajci popolnoma drugo filozofijo, kar zadeva življenje,delo, gospodarski sistem, kot tudi pristop k uničenju konkurence. Kar je v trenutku najbolj tragično.

  2. Neumnosti pišete.

    Kitajska je vse preveč odvisna od izvoza. Dokler bo tako, bomo mi gospodarji, pa, če so največje gospodarstvo.

    • @Lojze, ne vem sicer , ali ste rejeni, ampak prispodobo sem vam dal v prvi vrsti drugega odstavka.
      In slišiva se ob letu osorej.

      • Kaj bo ob letu osorej?

        Kitajska se zdaj najbolj boji, da bi se ameriškemu dolarju kaj zgodilo, ker bi izgubil vrednost, s tem pa Kitajci svoje bogastvo.

Comments are closed.