Pozdrav krovnih organizacij SKGZ in SSO prihodu dveh predsednikov v Trst

10
Foto: Daniel Novakovič/STA,

Krovni organizaciji SKGZ in SSO pozdravljata prihod predsednikov Republike Italije Sergia Mattarelle in Republike Slovenije Boruta Pahorja v Trst ob 100-letnici požiga Narodnega doma. Gre za velik poklon vsem nam, s katerim bosta potrdila vrnitev te simbolične in zgodovinske stavbe svojemu prvemu lastniku, slovenski narodni skupnosti v Italiji.

13. julija se bomo spomnili tragičnega dogodka požiga Narodnega doma. Tisto popoldne, ki je pisatelju Borisu Pahorju in številnim drugim rojakom ostalo tako živo v spominu, se je na Primorskem začelo fašistično preganjanje slovenskega naroda in jezika. Dan, ki je napovedoval dolgo, predolgo noč demokracije, spoštovanja človekovih pravic, dostojanstva osebe in dobrososedskih odnosov.

In vendar je danes dan, ko lahko iz perspektive spomina preidemo v perspektivo prihodnosti. To nam narekuje ravno obisk dveh predsednikov Italije in Slovenije, ki sta zaslužna, da je postopek vračanja Narodnega doma dobil odločilni zagon za dosego končnega cilja, za kar smo jima izredno hvaležni.

Vsem nam je jasno, da bo storjen temeljni korak v pravo smer. Podpisu sporazuma bodo seveda morali slediti še drugi koraki, a vendar danes lahko rečemo, da v to smer stopamo skupaj. Tudi kot slovenska narodna skupnost smo se spet izkazali, da v pomembnih zadevah znamo biti enotni. V tem smislu sta dve krovni organizaciji ustanovili fundacijo Narodni dom, ki bo sprejela visoko odgovornost, da tej simbolni in zgodovinski stavbi povrne nekdanji pomen in vlogo ob upoštevanju sodobnih izzivov.

Spoštovana Predsednika!

Današnji dan sta želela obogatiti tudi s skupnim obiskom dveh spominskih krajev v Bazovici, ki opozarjata na grozote prejšnjega stoletja. Vajino dejanje terja od nas spoštovanje in zavedanje, da tega ne bi bilo, če ne bi oba prepričano verjela v vrednote združene Evrope, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in dostojanstva osebe ter na sodelovanju med narodi. Ravno z evropskim povezovanjem, ki se je začelo na evropskih pogoriščih po koncu druge svetovne vojne, so se na tem obmejnem prostoru zvrstili številni dogodki, ki sta Italijo in Slovenijo privedli do konstruktivnega sodelovanja. In to sodelovanje ima kot protagonista slovensko manjšino v Italiji in italijansko manjšino v Sloveniji, kar je nadvse dragoceno.

10 KOMENTARJI

  1. Tudi ta pozdrav obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, tako leve(!) kot desne samo kaze, v kaksne ekstremisticne komunisticno-nacionalisticno hujskaske podivjane kreature so se spremenili mediji, urednistva, konkretni novinarji v Ljubljani, pa nova sefica SD, pa Joze Pirjevec, ki temu velikemu dogodku za trzaske Slovence in zazaspravo spravo med Italijo in Slovenijo zagrizeno nasprotujejo.

    Dejansko sta predsednik Pahor in pa vedno blatena Janseva vlada v svoji zunanji politiki glasnika in promotorja zmernosti in normalnosti, tisti, ki ju napadajo in blatijo na vsakem koraku na ideolosko zakrknjeni ekstremisti, nesposobni normalnega umescanja Slovenije v dobrososedsko sodelovanje in v obe zahodni integraciji ( EU in NATO), ki jima Slovenija pripada.

    • Ekstremisti so vedno svoj obstoj utemeljevali s sovražniki. In še sedaj je tako. Zato tudi ne morejo biti za spravo. S spravo je njihov obstoj nepotreben. Ker hočejo obstajati še naprej, potrebujejo sovražnika. Dogajanja ob izvolitvi nove slovenske vlade (ki je v nekem smislu dejanje sprave) in po njej dokazujejo prav to: ohranjanje in ustvarjanje sovražnika. Ekstremisti brez njega ne preživijo.

      • Ekstremisti so v parlamentarnih demokracijah vedno obrobje, ki se jih mainstream izogiba in predvsem vsi pazijo, da se ne prelevijo v varnostno, teroristicno groznjo. V Sloveniji je patologija v tem, da levi ekstremizem postaja mainstream medijev, druzboslovja, leve politike in da se ena in ista imena v zadnjih letih samo se bolj radikalizirajo v rdeci smeri. Poglej samo, v kaj se je spremenila Tanja Fajon. Ali Joze Pirjevec. Ali kaj je nastalo iz nedanjega bogoslovca in kasneje udarnega peresa desnega novinarstva Janeza Markesa. In ko clovek gleda, kako gre po Markesevi poti Luka Lisjak Gabrijelcic, Igor Krsinar ali kar celoten Reporter. V najslabsih nocnih morah si ne bi tega mentalnega vracanja ljudi v prokomunizem predstavljal….

        Da niti mrtvim, niti izvensodno zverinsko pobitim in zmetanim v kraska brezna in njihovim svojcem ne privoscijo miru, dostojanstva, spomina. Kaksni ljudje so to?! So sploh ljudje?!

  2. Predsednik Pahor in premier Janša tlakujeta slovensko civilizacijsko smer razvoja, ne pa barbarsko, ki pozna le sovraštvo in likvidacije soljudi.

    Na abecedo življenja in človekovih pravic, je opozoril premier Janša s tvitom o Srebrenici.

    Res je, če ne bomo spoštovali pravico do življenja, ki je temeljna človekova pravica, ne bomo spadali med civilizirane narode.
    Tega se premalo zaveda Zveza borcev Slovenije, skrajna levica in mnogi protestniki.

    • Premalo zaveda je za njih sila blagohotna ocena. Nocejo se zavedati, da je clovekovo zivljenje nedotakljivo. Zato se zmeraj klicejo smrt nad njihove politicne nasprotnike. V slovenskih mestih, vsak petek.

      V danasnjem uvodniku Alija Zerdina v Delu je 13 krat beseda fasizem. Komunizem, nasilna revolucija niti enkrat. Slepci so. Ker to hocejo biti.

  3. To je lep vzgled dveh predsednikov. Stranke in razna civilna društva se naj po njiju zgledujejo.
    Predlagam, da se za 23. avgust dogovorijo za pogovor o problemu sprave in obsodbi sistemov, ki so kreirali te zločinske organizacije.
    Zato “ti govoriš o miru, jaz govorim o miru in ne razumeva se. Pridi, umolkniva, spustiva mir med tebe in mene !” Sprava je čudež, ki zaceli rane. (Smiselnice, Elizabeth S. Lukas )

  4. Velika pohvala in zahvala predsednikoma Mattarelli in Pahorju za vse zgledne medsoseske spravne geste.

    Borut Pahor, bivši predsednik stranke SD in sedanji predsednik Republike Slovenije, je na zadnji politični funkciji, ki jo trenutno zaseda, dozorel v državnika evropskega formata.

    K njegovi osebnostni in politični rasti je nedvomno veliko prispevala njegova pogumna odločitev, da se je kot predsednik države intenzivno, v različnih okoliščinah, službenih, delovnih in družabnih, srečeval in se še srečuje s slovenskimi državljani različnih družbenih skupin in različnih poklicev, tudi s tistimi, ki so najbolj odrinjeni na družbeni rob. Lepo je bilo od njega, da je med epidemijo osebno opogumljal oskrbovance domov za ostarele.
    Za svoje plemenite geste si Borut Pahor zasluži vse priznanje.

    Kljub temu, da levičarji v slovenskem parlamentu nočejo potrditi resolucije EU in enako obsoditi vseh treh totalitarnih režimov, je predsednik Pahor pred evropsko javnostjo potrdil, da je bil jugokomunistični režim enako zločinski kot fašistični režim.
    S tem je naredil velik stvaren korak k spravi, tako med Slovenci kot s sosednjimi narodi, in bi si zaslužil, da bi bil tretjič – tokrat celo brez političnega preračunavanja in popolnoma iskreno – izvoljen za predsednika vseh Slovencev. Škoda, ker zakonsko to ni mogoče.

    Odkar Borut Pahor ni več predsednik stranke SD, so njegovi nekdanji strankarski sopotniki politično popolnoma zablodili. Postali so lažnivi manipulatorji in pritlehni levičarski skrajneži, vredni svojih partnerjev iz Levice, komedijantske LMŠ in prestopniške SAB.

    Najvišji SDejevci se priklanjajo kipu morilca Kidriča!

    Klanjajo se spominu na muslimanske žrtve v Srebrenici, torej v tuji državi (kar bilo bi pohvalno, če za SDjevsko lažno pieteto ne bi tako zelo očitno stala računica z glasovi volivcev bošnjaškega porekla!), obenem pa se na slovenskem ozemlju, nočejo pokloniti spominu na slovenske žrtve ter žrtve drugih narodnosti, ki so jih po vojni pomorili njihovi komunistični ideološki vzorniki. S tako gesto bi namreč priznali, da so ponosni nasledniki zločincev! Namesto tega kar naprej brez sodbe obsojajo žrtve, češ da so bili to izdajalci in kolaboranti.

    Levičarski skrajneži iz SD, Levice, LMŠ in SAB, v političnem smislu niso vredni več niti tega, da jih pes povoha.

      • Jenulči naj pujska raje nauči iskati tartufe, da bo imel s čim zaslužiti. Da ne bi pri svojih štiridesetih slučajno ostal lačen in bos.

        Vsaka, še tako dobro plačana predstava se namreč enkrat zaključi. Tudi ljubljanska skrajno levičarska protestna inscenacija se bo izpela. Njeni akterji bodo morali začeti delati. Ali pa morda računajo na zbiranje zamaškov za lastne potrebe?

        Nesojeni holywoodski režiser v svojih ‘au au au’ vizijah nastopa kot véliki revolucionar na čelu… česa že?
        Véliki ljubljanski protestatorji inscenirajo “prevrat” samo zato, da bi vse ostalo enako, kot je bilo pod levičarskimi vladami – da bi nekateri družbeni privilegiranci lahko še naprej, na vse možne načine pretakali denar iz državne blagajne v lastne žepe ali pa kar naravnost kradli iz denarnic davkoplačevalcev.

        Slej ko prej bo levičarske “prevratnike” prizemljilo spoznanje, da revolucija žre svoje otroke. Da mora tisti, ki hoče jesti, tudi delati…

        • Tudi Jankovic jih na debelo zalaga z denarjem. In jim pipice zanesljivo ne bo zaprl. Podobno je delal s sinovoma. Rezultati so ocitni, ze od Jurckove mature naprej. Odpisi milijonskih dolgov na racun davkoplacevalcev. Ob luksuznih limuzinah in racunih na Cipru…

Comments are closed.