J. Strgar: Vrnimo se nazaj v Krekovo SLS, da bo končno urejena desna politična hiša

14
1751
Vsi predsedniki NSi / foto: Casnik
Vsi predsedniki NSi / foto: Casnik

Ugled in delovanje hiše se v veliki meri začne in vidi že na vhodu vanjo in potem v notranjosti. Reči smemo, da se je tega zavedal Matej Tonin ob prevzemu vodenja Državnega zbora, ko je takoj začel pospravljati po »svoji hiši«. Kdo bi si mislil, da je bilo tudi tam toliko razmetanih reči, začenši z neurejenimi plačami za snažilke?

Demokracija bi pridobila na ugledu, če bi politične stranke in vodilni posamezniki v njih upoštevali zgoraj zapisano načelo. Naj o tem, kot zunanji opazovalec in kot izpostavljen krščanski demokrat, spričo osebnih izkušenj, ki jih imam, navedem kakšno misel. Seveda z željo, da bi celotna »desnica«, kakršno pač imamo, in potem vsaka stranka posebej, pričeli »pometati« v svoji hišah. Politično stanje, kakršnega pač imamo, nam to narekuje. Ko nam Stane Granda dopoveduje, da bi samo krščansko usmerjeni volivci lahko pridobili tja do 30 % glasov, imamo jih pa le malo in še za tisto malo se poteguje toliko skupin in posameznikov, se moramo vprašati, kaj je z nami?

Poglejmo še drugih posebnosti: Za volivce nekdanje Slovenske ljudske stranke (SLS), ki je kot neke vrste ostanek še vedno na političnem odru, se poteguje kar nekaj politikov, ki bi želeli biti predsedniki (Zidanšek, Toplak, Podobnik, Jelševar …).V ozadju so še prejšnji predsedniki nekdanje SLS in celo skupine ljudi, ki bi iz ostankov, ustanavljale »nove strančice« (Primc, Čuš in še kdo).

Vse to je povsem neugledno politično stanje, ki se je začelo z nastankom Podobnikove SLS, torej z delitvijo krščanske demokracije na dvoje, ko so iz vodilne in trdno zasidrane ter delujoče stranke nastali dve. Obe sta potem, sicer vsaka po svoje, izgubili zalet in pristali na stopnji životarjenja. Nova Slovenija – krščanski demokrati, ki se trudi ohranjati prvinskost prvotne, Krekove SLS, je sicer spet trdna in dejavna, a Podobnikova SLS, ki je preživljala moreča obdobja, še naprej zgolj životari. Druge demokratične stranke, kot Liberalna ter Socialno demokratska stranka, ki so ob osamosvojitvi tudi zaživele, so z javnega odra izpadle. Žal je propadla prava socialna demokracija, ki smo jo s Tomšičem, Pučnikom in Janšo že imeli.

Ob vsem tem dogajanju skozi osamosvojitveni čas ja nastala nova Janševa Slovenska demokratska stranka SDS, ki je na današnji desnici najmočnejša. Pokojni Andrej Bajuk, predsednik NSi, je svoj čas močno pripomogel, da se je stranka tako uveljavila. A kaj ji to pomaga, ko je ves čas s svojo držo in dejavnostjo delovala tako, kakor da druge pomladanske stranke niso potrebne. Danes je, žal, osamljena in brez prave moči. S tem je celotna pomladna politična naravnanost v poziciji onemoglosti. Vladajo nam stare sile in sicer po navdihu stare boljševistične partije, ki nas neodgovorno odriva od slovenske istovetnosti ter od splošne evropske civilizacije. Kaj narediti, kako in kdo, da bi Slovenci vsaj v prihodnje spet imeli urejeno politično stanje, da bi spet bili enakovredni sopotniki z drugimi evropskimi narodi?  To je delo, ki ga moramo opraviti – ne oni drugi, mi sami, to je celotna desno usmerjena politika. Treba bo na novo premisliti, kako bi vendarle uredili desno »politično hišo«.

Kdor bo želel biti na vodstvenem mestu, se bo moral uveljaviti s svojim delom, z delovanjem med ljudmi, z govorjeno in pisano besedo, s celotnim svojim življenjem, kakor je to storila Ljudmila Novak. Spominjam se, da sem se vsaj nekajkrat udeležil njenih zborovanj po raznih krajih Slovenije, ko nam je, skupaj z izbranimi govorniki, govorila o vrednotah, ki so za posameznike in narod kot celoto nujne. To je počela iz svoje politične ter slovenske zavezanosti ter vsestranskim žrtvovanjem. Besedi VREDNOTE so se takrat mnogi posmehovali in le redki so prihajali, da bi jo poslušali. Nobenega izmed številnih osebnosti, ki se potegujejo za politične funkcije, na teh zborovanjih takrat nisem srečaval. S takšnim delo je svojo stranko spet pripeljala v Državni zbor. Iz dogodkov preteklega desetletja se lahko še to ali ono naučimo. Stare sile so si dovolile marsikaj – rušenje Janševe vlade, pompozno rogoviljenje s pravnimi  obsodbami in še kaj. Kako sva se z Ivanom Omanom trudila, da bi takratne zadeve umirili, a nisva uspela. In tako so posamezne desne stranke ostajale vsaka zase ter bolj in bolj oslabljene.

Leta 2011 smo ustanovili civilno pobudo PREBUDIMO SLOVENIJO, spet brez kakršne koli javne podpore. Že septembra istega leta smo zbrali korajžo in vabili ljudi na prvi zbor, na Otočec pri Novem mestu. Udeležba je bila kar velika. Prišel je tudi novomeški škof Andrej Glavan, nekaj politikov, med njimi predsednica NSi, posamezniki iz gospodarstva ter nekateri javno delujoči ljudje. Že ta prvi zbor je v javnosti močno odmeval in v skrajšani obliki se je ponavljal v drugih mestih, vse do Murske Sobote, Šentvida in Kopra. V naslednjih letih so na otoških zborovanjih in posledično na ponovitvah v drugih krajih govorili številni in ugledni ljudje iz vse Slovenije. Vendar, marsikaterega politika, ki je bil ali je še na položaju, ali pa se zanj poteguje, tam tudi ni bilo. V knjigi Treba je povedati (izdala založba Družina) so predstavljeni, z imeni in vsebino mnogi ljudje, ko so otoške dneve, z vsemi odmevi, sooblikovali.

Naj bo posebej poudarjeno, da je omenjena civilna pobuda delovala v smeri celotne demokratične, to je desne politične smeri. Za vse odprto ter enakovredno. Nekajkrat smo se trudili, da bi se sešli voditelji takratnih strank, da bi utrdili kaj skupnega.

Ko je bilo vse dogovorjeno za skupni sestanek v ljubljanskih prostorih Slovenskega kongresa, se eden od treh predsednikov sestanka ni udeležil – poslal je svojo namestnico. Pogovor je spet propadel.

»Desna hiša« tako še vedno ni urejena in tudi ne kaže, da bi se to kaj kmalu dogodilo. Še naprej, vsaj do naslednjih volitev, bomo  morali živeti v kaotičnih razmerah, kakor že toliko časa doslej, in si reči, da za takšno stanje niso krivi samo »oni drugi«.

Vsa ta dogajanja sem doživljal, do neke mere tudi sooblikoval, zato si dovoljujem, brez da bi se posebej posvetoval, predlagati za krščanske demokrate preprosto politično rešitev. Rekel bi takole:

Krščanski demokrati, razkropljeni sem in tja, združimo se, da bomo na naslednjih volitvah dobili  število glasov, ki jih predvideva Stane Granda. Sam bi rekel, da je ljudi dobre volje, takšnih, ki bi radi imeli demokratično urejene politične, gospodarske in družbene razmere, med nami Slovenci še več. Iz tega sledi razmislek, da bi se morali vrniti nazaj v svojo matično, od Krekovih časov naprej, urejeno krščansko demokracijo, v stranko (brez stranke pač ne gre), ki se danes imenuje Nova Slovenija – krščanski demokrati. Ta naša stranka, kljub številnim pomanjkljivostim, je zares naša – preživela je vse hude čase in je danes med nami kot zares urejena politična stranka. Njen uspeh, kolikor ga ima, izvira iz njene naravnanosti, ki je najbliže človeku, ki omogoča gospodarski ter kulturni razvoj in je usmerjena v prihodnost.

Imeli in imamo ves čas odlične voditelje – če omenimo le poosamosvojitveni čas – L. Peterleta, A. Bajuka, L. Novakovo in sedaj M. Tonina. Ves čas, kakor tudi že prej, so to ljudje, ki so politično zreli, človeško dostojni in vredni zaupanja. Svojo pripadnost pravi demokraciji pričujejo tudi s svojim življenjem. Vesel sem, ker se je toliko ljudi k svoji matici v zadnjem času že vrnilo.

Bodimo korajžni in poskrbimo za kaj lepšega!

14 KOMENTARJI

  1. Stranki želim vse najboljše! Tonin je zaenkrat prava smer. Če bo tako ostalo, za porast “odstotkov” volivcev ne bo vprašanje.

  2. Ampak, g. Strgar ne odneha. Niti v tako lepem članku, kjer poziva da vsak pomete svojo hišo, mu ne uspe našteti smeti na sosedovem dvorišču. Svojega šteje za briljantno očiščenega. Sosedov je problem!

  3. Največja napaka g.Strgat je v tem da navajate, da je NSi imela odlične voditelje in jih 4 naštejete. Da pa ne uspejo v Sloveniji dobiti več kot 60.000 glasov,je dokaz,da so prav omenjeni 4 voditelji eden slabši od drugega. Od 1,7 mio.volilnih upravičencev 60.000- to je katastrofalno vodenje in ne uspešno g. Strgar.

  4. Da je neuspešno, očitaš g Strgarju !
    Zato pa je bila totalna revolucija uspešna, vsaj to imamo svetu za pokazat.
    Demokracija, se strinjaš?

    • Gospa Amelie,
      ne vem, kako naj razumem vaš komentar. Ste jezni na gospo Demokracijo, ki je zapisala “4 voditelji eden slabši od drugega”?

      • Ker je poln kritike.
        Pa mislim da je gospod !
        Vsak od nas se lahko včlani in poskuša naredit tisto, kar pričakuje da bi morali drugi.
        Kritizirat je najlažje, a ni ?

    • Ali se ne strinjate naj se desnica ne ukvarja z Kučanom zemljaricem Udbo, ne s Cerarjem mescem in Šarcem, ampak predvsem s sabo,ker so v lastnih strankah nesposobni, skregani, bijejo se za drobtinice, kaj več ne znajo, ne vidijo. Kje so jasno opredeljeni ciljni volilci. Program stranke, kadri, ki ga predstavijo in izvajajo, Kdo na desnici vzgaja kadre?
      Kakšne cilje ima stranka NSi?
      4%5 do 7poslancev, ali je to vse, zakaj ne 10,15% Ker nima voditeljev da postavijo jasne cilje. Strategije. Program. Ljudi. Ampak ne 1mesec pred volitvami. To vsak manager postavi pred imenovanjem, v strankah v 28, letih nikoli. V čem he uspešnost Lojzeta
      Da je za 15 let pobegnil v sinecuro, da ne naredi za stranko nič, v čem je njegova uspešnost. Ni je, v firmi bi ga pred 15let brcnili na zavod.ste precej jugo obremenjeni socialni bolj mali vas razume strateško vodenje, projektno vodenje, odstop po neuspehu. Nobenih ukrepov., Pridržani na proračun, nikogar pustiti zraven v stranko za 4 leta in se naslednja. Ljudje ta amaterizem, ta egoizem opazijo, zato vas nsi tudi ne volijo.

  5. Ali je katera od strank stedinecrsnice tesno analizirala volilni izid. Gotovo. SDS je ugotovil da so zmagovalci, NSi da je povečal volilni izid
    V resnici pa looser po tvojem in drugi. Brez možnosti sestaviti vlado.Sicer po a orisrdalu so se na proračun, za drugo jih v resnici ne briga. Zato zgubljati volilcev SDS, ker ptedvsem člani SDS ne volijo več, število NSi volilcev pa ni omembe vredno.

  6. Resna analiza volilnih izidov bi v SDS in v NSi, jasno tudi v SLS in še kje terjala ukrepe. Hinavsko se samoanalizirajo, preverijo če je kdo proti velikemu vodji, vedno zase ugotovijo, da so želi uspešni in karavana gre dalje. Rezultat desnice pa je komaj tretjina, dve tretjini pa levica. Ampak sprememb cesarkoli-ne, to pa ni potrebno. Uspešnost je torej osebna in nič več-še 4 leta na plači države. In to je vsa uspešnost.
    Ob iskanju guvernerja sem malo preštel in ugotovil, da ima desnica na področju financ primanjkljaj vsaj 20 visoko sposobnih ljudi, da se uravnoteži z levico. Tako uspešen fin. Manager je bil Bajuk. Seveda, Bajuk je zeta poslal v Bruselj, Lojze sina, Janša sina in njegovo punco- tako uspešni so voditelji desnice. Če imate sivo mreno, sprevidite o vaših velikih voditeljih. Noben ne seže čez obdobje 1995. S takšnimi nerealnimu, nestrokovnimi ocenami, le zavajate sebe in desno populacijo, ki ni butasta, zato se naj voditelji ne sprašujejo, kaj je z volilci narobe. Nihče se ne vpraša kaj je z vodji desnice narobe,! Vse se začne pri Vodjih!

  7. Demokracija 4,0! Ali ste član Vami omenjenih strank? Vseh treh? Če slučajno ne, potem se najprej včlanite, začnite opravljati vsakdanje strankarsko delo in ob tem analizirajte in ukrepajte z vsemi talenti, ki so Vam bili podarjeni.

    • Gospa Veronika,
      je to odrekanje pravice govora nekaterim osebam? Ali nasvet, kako naj drugi delajo, da bo vsem dobro?

      • Ne eno, ne drugo. Le vprašanje za Demokracijo 4,0, ali tudi v praksi uporablja svoje talente (Mt 25,14-30)

  8. Prispevek jasno prestavlja konkretne probleme na desnici in išče smer rešitve, zato mi je všeč. Če bi se vsi trudili za dobro, tako kot se Strgar, bi bilo veliko bolje.

  9. Pobuda, da se končno “uredi politična hiša” je še kako aktualna! Obeta, da bo odločujoče in kritično maso ljudstva končno srečala pamet, in bo – sicer pozno, a bolje, kot nikoli – dokončana šepava, nepopolna osamosvojitev, ko bo prevladalo spoznanje, da se je 26.6.1991 osamosvojilo tisto, kar je propadajočo Jugoslavijo (SFRJ) sestavilo. To so bile slovenske dežele, katerih poslanci so po zasedanju dne 31.10.1918 v parlamentu Vojvodine Krajnske razglasili, da “vlada v Ljubljani prevzema vsa ustavna pooblastila v vseh slovenskih deželah!”. Skladno s suverenovim ustavnim dokumentom Manifestom (16.10.1918) so imele slovenske dežele – enako kot tiste z nemško govorečo večino – to pravico, ker so bile subjekti, ki so s Kraljevino Ogrsko sestavljale habsburško večdržavje (te pravice npr. ogrske POKRAJINE, kot Hrvatska, Slavonija, pa tudi BiH…) niso imele. To se je odrazilo v dokumentu o “ujedinjenju” (1.12.1918), v katerem je v nasprotju z zagrebškim predlogom, da se “Država SHS ujedinjeja sa Srbijom”, regent Aleksander dal zapisati: “ZEMLJE države SHS….”! Država SHS pač ni bila legalna tvorba in v nasprotju s slovenskimu deželami (ZEMLJAMA – DRŽAVAMI) ni imela atributov države, pa se suverena država z njo ni smela niti pogovarjati.
    Ker so torej slovenske DRŽAVE sestavile Jugoslavijo, so samo one lahko Jugoslavijo zapustile. To je vedela tudi srbska politika, in zato je Milošević gladko povedal: Slovenija neka ide….
    Tudi Badinter se s Slovenijo ni ukvarjal. Ko je njegova komisija začela delovati – zaradi vojne na Hrvaškem in v Krajinah – je bila Slovenija že pol leta samostojna država z vsemi atributi – državljani, teritorij z mejo in oblastjo, ter udeležnka tripartitne konference na Brionih: sklicatelj Evropska skupnost, agresor SFRJ in Republika Slovenija, napadena država. (Srevrženi poskus agresije na osamosvojeno državo se je klavrno končal in agresor je jadrno zapustil Slovenijo.) Badinterjeva “mnenja” se tičejo Slovenije le v priporočilu Evropski skupnosti in Varnostnemu svetu, da se Slovenijo nemudoma prizna.
    Ko bo torej slovenska politika in sile, ki odločajo, prepoznala relevantna dejstva in osamosvojitev pravno in politično dokončala, bodo same po sebi tudi odpadle vse težave – tako z notranjo strukturo in upravljanjem (zvezne !) države – primerjaj Avstrijo, dvojčico zvezne države Slovenije, kakor tudi s stoletja obstoječimi DRŽAVNIMI mejami slovenskih dežel s preostankom SFRJ (S Hrvatsko namreč slovenske dežele nikoli niso imele nobene DRŽAVNE meje – imele so jo s Kraljevino Ogrsko. Je pa to mejo država NDH leta 1941 brez ugovora v celoti – od Reke do sotočja Mure in Drave – že priznala!)

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite