Vrnimo se k evangeliju!

francisek_apostolsko veseljeNa tiskovnem uradu Svetega sedeža so v torek, 26. novembra, predstavili apostolsko spodbudo papeža Frančiška z naslovom Evangeljsko veselje (Evangelii Gaudium).

Gre za izjemno pomemben dokument, ki bo deležen poleg odobravanja gotovo tudi hudih napadov, saj se papež dotakne sodobne zahodne družbe, ki namesto človeka gleda predvsem na dobiček za vsako ceno. Msgr. Rino Fisichella je na predstavitvi zatrdil, da je papeževa apostolska spodbuda “napisana v luči veselja zaradi ponovnega odkritja vrelca evangelizacije v sodobnem svetu”.

Sveti oče neposredno spregovori o tem, da se je treba vrniti k izviru žive vode, k evangeliju torej. Nič novega, a dejansko vse novo, saj je po papeževem evangeliju treba spet k bistvu, k evangeliju, zato je najbolj pomembno to, da se od besed vrnemo k dejanjem, da živimo evangelij in o njem govorimo, pričujemo s sodobnim jezikom. Papež je tudi trd, zelo trd, ko spregovori o današnjem gospodarskem stanju, divjem kapitalizmu, ki ga jasno in nevdoumno obsodi: “Ne sme se povečevati dobiček na škodo zmanjševanja delovnih mest in na ta način stalno povečevati število izobčenih, revnih”! Prav na rob odrinjeni so po papeževem mnenju tisti, katerim moramo nameniti največ pozornosti, saj je “največja diskriminacija revnih prav dejstvo, da jim ne namenjamo dolžne duhovne pozornosti”!

Dokument odraža papeževe pastoralne izkušnje, predvsem pa poziv, naj sprejmemo trenutek milosti, ki ga živi Cerkev, ter se z vero, prepričanjem in navdušenjem podamo na novo stopnjo poti evangelizacije. Spodbuda Evangeljsko veselje je razdeljena na pet poglavij, ki so kot temeljni stebri Frančiškovega pogleda na novo evangelizacijo. Prvo poglavje je namenjeno reformi Cerkve, ki mora izstopiti iz sebe, da bi lahko srečala druge. Drugo poglavje govori o izzivih sodobnega sveta in preseganju skušnjav, ki ogrožajo novo evangelizacijo. Na prvem mestu je treba okrepiti lastno identiteto, brez kompleksov manjvrednosti, ki nato vodijo v skrivanje svoje identitete in prepričanj. V tretjem poglavju je poudarjeno, da je evangelizacija naloga, ki pripada celotnemu Božjemu ljudstvu, iz nje ni nihče izključen, ni pridržana in ne poverjena neki posebni skupini. Družbeni razsežnosti evangelizacije je namenjeno četrto poglavje. Zadnje, peto poglavje pa govori o “duhu nove evangelizacije”; ta se namreč razvija pod primatom delovanja Svetega Duha.

Papež Frančišek uporablja veder, prisrčen, neposreden jezik, skladen s slogom, ki se je izrazil v teh mesecih pontifikata. Dokument je napisan na skoraj pogovoren način in zaznamovan z močnim pastoralnim tonom. Papež sam pove: “V tej spodbudi se želim obrniti na krščanske vernike, da bi jih povabil k novi stopnji evangeljskega oznanjevanja, zaznamovanega s takšnim veseljem. Hkrati želim nakazati pot Cerkve v prihodnjih letih”. Papež Frančišek se dobro zaveda razmer v današnjem svetu, predvsem na področju zdravja, vzgoje in komunikacije, zaveda se, da je današnja informacijska družba nasičena s podatki in da obenem lahko vodi v veliko površinskost glede moralnih vprašanj. Papež zato poudarja, da je potrebna takšna vzgoja, ki uči kritičnega mišljenja in zagotavlja ustrezen način zorenja vrednot.

Papež Frančišek v dokumentu poudarja tudi pomen jezika in zapiše, da je treba iskati načine, kako večno resnico izraziti v takšnem jeziku, ki dopušča razpoznati njeno trajno novost.

Nazaj k evangeliju torej in h govorici, ki nam jo naroča: “Da da in ne ne”!, predvsem pa k dejanjem, saj je zgledno življenje vsakogar izmed nas najboljše pričevanje evangelija.

Pripis uredništva: V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom, objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.