Vprašanje veteranskim borcem za vrednote: »Muzealec dr. Jože Dežman v Bohinju nezaželen«?

bohinj-I_svetovna vojna
Foto: Bohinj, I. svetovna vojna

Vsebina razstave o Bohinju in Bohinjcih v prvi in drugi svetovni vojni, ki je javnosti na ogled od julija 2015, je bila pred postavitvijo predstavljena delovni skupini Občine Bohinj, občinskemu svetu in ob več priložnostih tudi javnosti. 20.septembra 2015 pa je komunistični veteran, zaslužni politični policist Franc Štefe – Miško, pozval k budnosti: »Drzno potvarjanje zgodovine zadnje vojne na Bohinjskem je nevaren poskus, da bodo podobno nadaljevali tudi na širšem prostoru Gorenjske, toliko bolj, ker idejni organizatorji to delajo plačano in pod stre­ho Gorenjskega muzeja v Kranju.«

V Bohinju so se Štefetovi soborci odzvali 2. novembra 2015 in dodali še: »Za pripravo podobnih razstav  v bodoče  zahtevamo, da se na tematiko druge svetovne vojne angažirajo strankarsko neodvisni zgodovinarji in ne lokalni spreobrnjenci, ki služijo samo svojim interesom in interesom tistih, ki jim služijo.«

Dne 27. novembra 2015 se je svojim podrejenim  pridružil še sam Tit Turnšek: »V zvezi z razstavo o Bohinju in Bohinjcih v prenovljenem muzeju Tomaža Godca, kot jo je zasnoval in postavil zgodovinar Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja, je v javnosti obveljalo, da je do NOB v Bohinju izrazito pristranska.«

V Gorenjskem muzeju smo želeli dobiti bolj oprijemljive podatke o tem, kaj naj bi bilo z  razstavo o drugi svetovni vojni narobe.

Predstavnik bohinjskih borcev,  ki je prišel na sestanek z g. županom Občine Bohinj, direktorico Gorenjskega muzeja in menoj, ni vedel povedati nič konkretnega, niti ga ni zanimalo, da bi mu predstavil raziskave in vire izpred skoraj tridesetih let, na osnovi katerih je nastala razstava. Posebej zanimivo je bilo, da ni poznal bohinjskih partizanov, s katerimi sem sodeloval v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Potem je bil sestanek s predstavniki gorenjskih borčevskih organizacij, s katerimi smo si ogledali razstavo in se pogovorili. Sklep je bil, naj bohinjski borci pripravijo konkretne pripombe, da je možen nadaljnji dialog.

Dne 18.aprila 2016 je prišlo navodilo predsednika radovljiških borcev s tole vsebino: »Na osnovi razprave in sklepa letne skupščine Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica z dne 30.3.2016 vam sporočamo, da je muzealec dr. Jože Dežman v Bohinju nezaželen. Razlog za to je odnos imenovanega do novejše zgodovine NOB v Bohinju, kar se odraža tudi pri predstavitvi upora in domoljubnih aktivnosti bohinjskega območja med 2. Svetovno vojno v muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici.

Toliko v vednost in ravnanje.«

Toda v časih, kakršni so, se človek boji, da ne bi zašel med kake norce, zato raje previdno vpraša borce, kaj nam obetajo.

Vsekakor se zavedam zgodovinskosti trenutka in domnevam, da ta »nezaželenost« ne bo ostala samo zame. Ali je ta »nezaželenost« že v zalogi ukrepov za svetlo prihodnost permanentne revolucije? Ker pa se nekako želim zgodovinsko umestiti, pa sprašujem, ali se ta oblika modernizacije hude jame morda začne prav z mojo malenkostjo (vsak bi si želel biti nekje prvi, mar ne)?

Vendar pa si vseh fines navodila ne znam povsem dobro razložiti, zato prosim g. Kapusa ter njegove nad- in podrejene, da mi, da ne bi spet prišlo do kakega nesporazuma, razčistijo nekatere dvome. Morda za začetek ne bi bilo slabo, da bi se izognili težavam s prepoznavanjem »nezaželenih« – na borčevskih uradih bi jim lahko vžgali pečat »nezaželen« na čelo.

Sprašujem se, ali ima »nezaželeno« v Bohinju še več skritih pomenov. Ali  sporoča, da razprava o vsebini razstave o Bohinju v drugi svetovni vojni ni več potrebna, saj očitno vsebina razstave ni več problem, ampak je »nezaželen« le moj »odnos«?   Recimo, če »odnos« pustim zunaj Bohinja, moje truplo lahko pride plavat v Bohinj?

Kaj pomeni »v vednost in ravnanje«? Ali naj bodo ukrepi proti meni na slavni tradiciji naših prednikov, ki so se zoperstavili Turku s tablo: »Turkom najstrože prepovedana pot!« ali mi, če se pojavim v Bohinju, grozi, da bom obravnavan po starih dobrih partizanskih metodah in me bodo iz Bohinja poslali na oni svet?  Borci za vrednote se pri tem lahko oprejo na dragoceno revolucionarno/totalitarno izročilo, ko je Ivan Vovk Živan, vodja politične policije za okrožje Jesenice, 23. novembra 1943 svojim ljudem v Bohinj poslal navodila, kako postopati z enim od ljudi, ki jih obravnavajo: »Treba ga bi bilo ujeti in pošteno zaslišati, pokopati pa tako, da ga sploh ne dobijo« (AS 1931, šk. 646, 301-341).

Od takrat je minilo 73 let. Letos praznujemo 25 let Republike Slovenije, katere zasluga je tudi to, da smo spoznali, da je bilo v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji  zgodovinopisje dekla titoizma in zato se je obdobje 2. svetovne vojne interpretiralo ideološko izkrivljeno in pristransko. V strokah, ki preučujejo človeško družbo, je že dolgo sprejeto izhodišče, da zaradi subjektivne – čustvene vpetosti v nek zgodovinski proces interpretacija udeleženca ne more biti objektivna in je zato potrebno osvetljevati zgodovinske dogodke s čim več vidikov. V letu 2016  s teleskopi sežemo že tako daleč v vesolje, da smo skoraj že »ujeli« čas nastanka vesolja, radovljiški in bohinjski borci pa so še vedno organizirani na svoji temeljni vrednoti: politično-policijskem načelu sporočanja, koga je treba onemogočiti. Ker so že nekoliko v letih, na podmladek pa se ni mogoče ravno zanesti, jim od vse silne moči, ki so jo premogli ostane le »prošnja« po »nezaželenosti«. Čeprav  je vse skupaj komično, pa je res že končno čas, da se domnevno civilno-družbena organizacija, ljubiteljsko društvo torej, preneha slepiti s svojo nekdanjo močjo in željo po njeni zlorabi. V današnjem času imajo v imenu svojega društva seveda vso pravico opozoriti na morebitne netočnosti na razstavi, predlagati morebitne izboljšave, ali prispevati nova, še morda neznana dejstva. Nikakor pa nimajo več nikakršne možnosti zahtevati odstranitve razstave ali izvajati pogroma nad avtorji. S takim početjem nevede dokazujejo prav to, na kar razstava med drugim tudi opozarja. Na zlorabo moči, ki si jo kdo prilasti v imenu ideologije. Spoštovani  člani skupščine Združenja borcev za vrednote NOB Radovljica, ki pošiljate v Bohinj navodila,  kako postopati z mano, prebudite se že vendar enkrat iz vašega spanca in nehajte sanjati, da ste še vedno v letih 1941 do 1991. Če pa tega ne zmorete, mi pa za vsak slučaj, ker sem ob preučevanju vaših medvojnih in povojnih dokumentov, tistih, ki ste jih napisali pa jih niste uspeli tudi uničiti, dojel, da ste bili res »za stvar«, vseeno sporočite, kje imate potegnjeno črto, do katere še smem. Ali je ta imaginarni Bohinj že na Bohinjski Beli ali šele za Sotesko, na tej ali oni strani Črne prsti, kam okoli Triglava seže, koliko pod zemljo ali vodo in koliko nad njo …?

V pričakovanju vaših odgovorov beležim z odličnim spoštovanjem.

Dr. Jože Dežman

Foto: Odprtje nove stalne razstave v Muzeju Tomaža Godca Bohinj 1914-1918, 1941-1945 (FOTO)

Priloga: dopis ZB NOB Radovljica