Vprašanje okrogle mize ostalo odprto

Socialni teden 2012.

Na naslovno vprašanje Ali Slovenijo vodijo odgovorni ljudje, si bomo morali udeleženci okrogle mize, ki jo je organizirala Socialna akademija v ponedeljek 17. 9. 2012 v Ignacijevem domu duhovnosti v Ljubljani, odgovoriti sami. Ugledni gostje prof. dr. Jože Ramovš – sociolog,  mag. Branko Cestnik – duhovnik in mladinski voditelj ter Rok Praprotnik – podpredsednik protikorupcijske komisije, nam namreč niso odgovorili z da ali ne. So pa veliko zanimivega povedali o vlogi državljanov pri delovanju države in demokracije, o odnosu med posameznikom in skupnostjo,  mnenju slovenske javnosti o koruptivnosti naše države, o tem kaj je odgovornost in odgovornosti politikov za vodenje države, vlogi majhnih skupin v družbi, o tem kako se na krizo danes odzivajo mladi, o vplivu permisivne vzgoje na kakovost voditeljev, ali se splača biti odgovoren.

Ne odpovejmo se demokraciji (Rok Praprotnik)

V času krize se pojavljajo dvomi v demokratično vodenje države, nastajajo ideje in želje po močnih, samostojnih voditeljih. Ne pozabimo, da smo za delovanje države, za zagotavljanje pravic in svobode odgovorni tudi državljani. Demokracija, ki jo imamo danes, je plod sanj in prizadevanj stoletij naših prednikov. Ohranimo jo, za to imamo vse pravne možnosti, potreben je kritičen glas javnosti. Sledimo vsebini povedanega ne temu, s katere strani je prišel glas!

Nova paradigma – majhne skupine (Jože Ramovš)

V zgodovini in danes poznamo močne posameznike in močne družbene skupnosti. V sredi med njimi so majhne skupine, v katerih se rojeva odgovornost. To so družine, skupine za samopomoč, cehi in druge oblike, v katerih se ljudje med seboj poznajo po imenu in si odgovarjajo v dialogu. Odgovornost se oblikuje v odnosu do tistega, oziroma tistih, od katerih prihaja nesebičen dar. Odgovornost samo do svojih potreb ni prava odgovornost. Delavci s svojim znanjem in sposobnostmi so za podjetje dar, odgovornost vodstva in lastnikov podjetja je v dialogu z njimi, ne pa le v iskanju svojega dobička. Vsi ljudje smo zmožni takega dialoga. Celo hudi zasvojenci, ki so bili že na dnu družbe, so se lahko v odgovornem dialogu z njimi osvobodili in se vanj tudi sami vključili.

Javno mnenje in odgovornost politikov (Rok Praprotnik)

Statistika Evropske unije je pokazala, da 80% državljanov Slovenije meni, da imamo v Sloveniji skorumpirane politike. Tako se lahko poslovimo od svojih iluzij, da smo glede korupcije daleč od držav, kot sta na primer Romunija ali Bolgarija. K temu gotovo prispeva neodgovorno ravnanje politikov, ki so nastavljali vodilne ljudi v podjetjih. Ko pa so ti ljudje podjetja zavozili, od njih ni nihče terjal odgovornosti. Tudi v primerih koruptivnega obnašanje poslancev je šlo po principu »dokler ni obsojen je nedolžen«. Odgovornost pa je treba presojati tudi glede na vrednote, ki jih ima skupina, ali stranka.

Mlade zanima le, kaj bi morali dobiti (Branko Cestnik)

V 80. Letih prejšnjega stoletja so se mladi še zanimali za razna družbena vprašanja in o njih razpravljali. Danes jih ta vprašanja ne zanimajo, govorijo predvsem o svojih pravicah in neizpolnjenih željah ob veliki nezaposlenosti. Med njimi je pogosto vprašanje: kako, da nimam službe? Ne omenjajo možnosti, da bi zavihali rokave, šli morda delati na kmete, se zadovoljili tudi z majhnim zaslužkom.

Permisivna vzgoja uničuje odgovornost (Rok Praprotnik)

V Sloveniji imamo majhen bazen (zalogo) odgovornih voditeljev pa še ta je presekan na dvoje z ideološko delitvijo in kulturnim bojem. Permisivna vzgoja doma in v šoli nam ta bazen za prihodnost še močno zmanjšuje. Kako lahko pričakujemo odgovornost od učenca ali dijaka, za katerega se pridejo ob slabih ocenah v šolo boriti starši s pomočjo odvetnika?

Popravni izpit naredimo na sebi! (Jože Ramovš)

Starejše generacije moramo v medgeneracijskem dialogu spoznati pluse in minuse svoje minule dobe, spoznati napake, ki smo jih delali pri vzgoji naših otrok in napake popraviti pri sebi, ne delati popravnega izpita na mladih.

Še je upanje (Branko Cestnik)

V Sloveniji imamo čez 5000 mladinskih animatorjev oratorijev, ki letno prostovoljno brez plačila, opravijo ogromno zelo odgovornega dela. Mladih danes ne pridobiš za debato, poprimejo pa za konkretno delo pri vodenju oratorijev ali skavtskih aktivnosti. Ko dobijo odgovornost, kar zacvetijo, se razvijejo v odlične voditelje. Zagotovo bodo nekoč vrasli v družbo kot dobri voditelji.

Vprašanje iz občinstva

Udeleženec okrogle mize je gostom postavil zahtevno vprašanje: Kaj bi odgovorili guvernerju banke, ki je javno dejal, da za nepravilnosti v poslovanju banke ni nič odgovoren? Rok Praprotnik je na to odgovoril, da bi tega guvernerja morali vprašati, ali je potem sploh za kaj odgovoren. Branko Cestnik se je ob tem vprašanju spomnil besed nekdanjega pripadnika Udbe, ki je dejal, da smo v samostojni Sloveniji naredili usodno napako, ker nismo takoj počistili bank, v katerih je leglo zla.

Zakaj se splača biti odgovoren?

To je bilo zaključno vprašanje, ki ga je gostom postavila moderatorka okrogle mize, Urška Makovec.

Ker to narekuje vest, je odgovoril Rok Praprotnik in še dejal, da ne razume destruktivnega neodgovornega ravnanja. Odgovorno je ravnati prav tudi takrat, ko tega nihče ne vidi.

Branko Cestnik je navedel primer duhovnika, ki deluje na ameriškem kontinentu. Bil je že v različnih državah, videl veliko sveta. Hitro ga premeščajo, ker je konfliktna oseba. Nikoli ni doživel zadovoljstva ob uspešnem odgovorno opravljenem delu, ki ga je on (B. Cestnik) lahko doživel doma, v hribovski župniji, v sodelovanju z ljudmi.

Jože Ramovš pa je dejal, da se splača razvijati odgovornost v osebni rasti za dialog s tem, kar je večje od nas. Nismo sami na svetu, obdajajo nas stvari, ki so večje od nas, nad nami je Stvarnik. Živeti moramo v odgovornem dialogu z vsem, kar nas presega, da ne postanemo mrtvi še preden umremo.

Foto: Tone Lesnik