Premislek o cepivih zoper covid-19

30

»Z največjo odločnostjo« so besede, s katerimi je Janez Pavel II. leta 1988 v apostolski spodbudi O krščanskih laikih (Christifideles laici) opisal držo, ki naj bi jo katoličani zavzemali v obrambo pravice do življenja od spočetja do naravne smrti. Iste besede izpostavi škof Athanasius Schneider v izjavi glede katoliške drže do cepiv zoper covid-19, ki jo je podpisal skupaj z nekaterimi drugimi škofi. »Z največjo odločnostjo« naj bi katoliški svet s pastirji na čelu branil pravico do življenja tudi v tem primeru, tudi v Sloveniji A. D. 2021.

Odziv katoliških medijev ne kaže največje odločnosti, kot jo predvideva omenjena apostolska pobuda

Če se pa ozremo na dejanski odziv slovenskega (žal, ne le slovenskega) katoliškega establišmenta na vprašanje cepiv, vidimo precej drugačno držo, ki bi jo lahko parafrazirali z besedami »s komaj še opazno odločnostjo«, vsaj kar zadeva pravico nerojenih do življenja. V prispevkih, ki se vrstijo v DružiniOgnjišču in drugih katoliških medijih, je opaziti predvsem odločno spodbudo, ki prehaja v moralno zapoved, naj bi se dali vsi cepiti, moralna nesprejemljivost teh cepiv (tudi Pfizerjevega in Moderninega, glej spodaj vprašanje b), ki so tako ali drugače izdelana s pomočjo tkiv umetno splavljenih otrok (npr. s pomočjo celične linije HEK-293), pa je v najboljšem primeru le blago nakazana: ravno toliko, da ni mogoče reči, da je ni.

Poglejmo si v tem smislu dve značilni besedili moralnih teologov, ki veljata za strokovnjaka na področju bioetike: članek Tadeja Strehovca, ki je izšel v Družini (Slovenski čas) 1. novembra in intervju z Romanom Globokarjem, ki je izšel v decembrski številki Ognjišča.

Vprašanje o cepivih proti covidu-19 je zahtevno tudi za katoliške moralne teologe

Strehovec je v svojem prispevku zelo odločen pri spodbujanju katoličanov (in pravzaprav vseh ljudi) k cepljenju zoper covid-19, saj pravi, da »če je na trgu dostopno samo etično sporno cepivo, potem je edina prava odločitev tista, ki govori v prid uporabe tega cepiva z namenom ohranitve življenj« (podčrtava je moja). Če je to edina prava odločitev, potem pomeni, da če se ne daš cepiti, grešiš.

Podobno se izrazi Globokar, čeprav ne govori direktno o cepivih, pač pa na splošno o preventivnih ukrepih zoper covid-19. Na vprašanje, ali je nemoralno, če kršimo te ukrepe, pravi: »Seveda imamo greh. Greh je zavrnitev Božje ljubezni in zloraba Božjih darov. Največji dar, ki ga daje Bog, je življenje. Če neodgovorno živim, če tvegam, da bom ogrozil svoje življenje in življenje drugih, posebej najbolj ranljivih, še kako močno grešim! In sicer proti peti Božji zapovedi: Ne ubijaj!« Prav glede cepiv zoper covid-19 pa se Globokar izrazi takole: »Uporaba cepiva ni samo odgovorno državljansko dejanje, ampak tudi krščansko dejanje. …

Zato je danes naša krščanska zavezanost, da naredimo vse, kar je mogoče, da pomagamo pri odpravi tega virusa« (podčrtave so moje). S to zavezanostjo je kajpada mišljena moralna zavezanost. Zdi se skratka, da tako Strehovec kot Globokar menita, da če se ne damo cepiti s cepivi zoper covid-19, ki so na voljo, (težko) grešimo, čeprav tega čisto direktno ne povesta (o tem glej spodaj vprašanje a).

Tehtanje vrednosti življenja ranljivih skupin in življenja otrok pred rojstvom

Globokar in Strehovec se s tem seveda »z največjo odločnostjo« postavljata v bran življenja ranljivih skupin, ki bi jih lahko covid-19 najbolj prizadel, ni pa opaziti take odločnosti v bran življenja večjega števila nerojenih otrok, ki so bili na posebej brutalen način umorjeni (o tem glej spodaj vprašanje c), da bi iz njih lahko pridobili dovolj sveže celično tkivo. Vatikanski dokument Papeške akademije za življenje iz leta 2005 namreč naroča, da naj katoličani v takih primerih »izvajajo pritisk na politično oblast in na zdravstven sistem, da omogoči dostopnost cepiv, ki niso moralno sporna« in da naj ta pritisk izvajajo »z vsemi sredstvi (pisno, preko raznih združenj, preko medijev itd.)« in naj se pri tem, če ne gre drugače, »poslužijo tudi ugovora vesti« (podčrtave so moje).

Postavlja se vprašanje, kje je treba nastopiti »z največjo odločnostjo«: proti splavu ali za cepljenje

V Strehovčevem članku sicer najdemo dokaj abstraktno misel, ki gre v to smer, ko pravi, da v primeru, »če obstajajo na trgu samo etično sporna cepiva, je treba v javnosti izpostaviti etične pomisleke in prepričati vlado ter zdravstveni sistem, da podpre razvoj in nakup etično sprejemljivih cepiv«. V njegovem članku ne sledijo izraziti pozivi v to smer, sledijo pa pozivi, da naj se damo vsi cepiti, ker je to za nas glavna moralna dolžnost – v smislu teorije, da če sprejmemo ta cepiva, ne sodelujemo direktno pri dejanju umora nerojenega in je torej to sodelovanje manjše zlo, kot pa če se ne damo cepiti, kar bi resno ogrozilo življenje ljudi tukaj in zdaj – o tem glej še spodaj vprašanje d).

Zelo blag poziv sicer sledi na koncu njegovega sestavka, ko pravi, da naj »zagovorniki spoštovanja življenja opozarjajo na problem etično spornih cepiv v naši državi«, v isti sapi pa reče, da naj ti isti zagovorniki življenja »pomagajo vsem tistim, ki imajo etične zadržke, še posebej v razmerah, ko bi bila na voljo samo etično sporna cepiva«. Skratka, nobenega poziva k »ugovoru vesti« in k izvajanju »pritiska z vsemi sredstvi«, ki bi ga od takega borca zoper splav, kot je dr. Strehovec, upravičeno pričakovali. Nič ni govora o tem, da imajo greh tisti, ki ta moralno sporna cepiva sprejemajo, pa ne izvajajo odločnega javnega pritiska v smer pridobivanja moralno nespornih cepiv. Ne, greh imajo predvsem ali samo tisti, ki se ne dajo cepiti.

Ne drži, da gre vsaka raziskava v Sloveniji in EU skozi strogo etično presojo

Globokarjevo besedilo je s tega vidika še bolj problematično, saj tam sploh ne govori o dolžnosti, da bi morali javno zahtevati etično nesporna cepiva, pač pa samo pomiri bralstvo, rekoč, da lahko potrdi, »da gre vsaka raziskava, ko jo naredijo v Sloveniji, Evropski uniji in v razvitem svetu, skozi zelo strogo etično presojo.« Tu je Globokar izrekel očitno neresnico, ki jo navsezadnje postavljajo na laž sami vatikanski dokumenti, kot je navedena izjava Papeške komisije za življenje iz leta 2005 in kasnejše izjave, ki govorijo o cepivih, ki vsa brez izjeme nastajajo v razvitem svetu in so etično sporna. Da ne govorimo o nedavnih izjavah in knjigi Pamele Acker (Vaccination: A Catholic Perspective), ob katerih gredo človeku lasje pokonci (glej spodaj vprašanje c). Toliko o Globokarjevi »strogi etični presoji«.

Če se ne zavzemamo za celoto moralnih načel v vseh primerih, je morale konec

Vidimo, skratka, kako se slovenski katoliški vodilni miselni tokovi sicer »z največjo odločnostjo« zavzemajo, da bi bili vsi cepljeni, in s tem predpostavljajo (ta predpostavka, kot bomo videli, je vprašljiva), da se zavzema za življenje rojenih, zlasti starejših, ki so na covid-19 najmanj odporni. Ni pa zaznati te »največje odločnosti« v prid življenja nerojenih. Z moralnostjo je pa tako, da če se ne zavzemaš za celoto moralnih načel, in to v vseh primerih, potem je morale konec, saj se strinjamo s stališčem, da moralne norme niso univerzalne, torej niti niso več zavezujoče.

Zdi se, da je tu določen tip moralne teologije, ki smo ga že videli na delu ob okrožnici Amoris laetitia, našel novo področje erozije moralnosti z iskanjem izjem od norme tam, kjer izjem ni. Zato pa škof Athanasius Schneider ugotavlja, da je odnos, ki ga vodstvo Cerkve vzpostavlja do moralno spornih cepiv, »že ta majhna luknja, ki je bila narejena v jezu katoliške Cerkve proti splavu«.

Razmišljanje ob posameznih ključnih vprašanjih na to temo

1. Ali je naša moralna dolžnost se cepiti z moralno spornimi cepivi zoper covid-19?

Ne.

Vatikanska izjava o cepivih zoper covid-19 (znamenita Nota iz dne 21. decembra 2020) je zavzela veliko drugačno stališče od dr. Tadeja Strehovca in dr. Romana Globokarja, saj trdi, da »v luči praktičnega uma je jasno, da cepljenje načeloma ni moralna dolžnost in da zato mora biti prostovoljno« (t. 5). V tem smislu je tudi izjava slovenskih škofov, objavljena v Družini 17. januarja, implicitno korigirala stališča moralnih teologov Strehovca in Globokarja, saj je v izjavi piše, da »tudi v primeru tega cepljenja velja osnovno etično načelo, da naj bo cepljenje vedno prostovoljno«. Strehovec in Globokar pa sta se vsaj posredno izrazila, da bi bilo grešno, se ne cepiti v tej situaciji.

Pogovor, ki ga je imel Gabriel Kavčič z rimskim profesorjem p. Mauriziom Faggionijem v isti številki Družine, sicer to stališče Note nekako relativizira, saj tam p. Faggioni trdi: »Nota Kongregacije ne pravi, da je obvezno cepljenje nedopustno ali prepovedano …, ne zanika pravice neke države, da le-ta zahteva cepljenje zaradi nekega upravičenega razloga«. Izhajajoč iz Faggionijevih izjav, sledi, da se Nota tu izraža zlasti o cepljenju z moralno spornimi cepivi (kot so ta v primeru covida-19): »Velja, da glede nekaterih cepiv, ki povzročajo moralne zadržke, Cerkev noče zavezati v vesti tiste osebe, ki se zaradi tega čutijo zbegane.« Mimogrede, ni mi sicer jasno, kaj ima opraviti z oceno moralnosti določenega ravnanja to, da se nekdo »čuti zbegan«: ključno vprašanje je, ali je moralni zadržek glede posameznih cepiv upravičen ali ne, to, kako se kdo pri tem počuti, je pri tem povsem drugotno.

2. Ali sta cepivi Pfizerja in Moderne moralno sporni?

Da.

Res nista izdelani iz celičnih linij umetno splavljenih otrok, sta pa testirani s pomočjo teh linij. Ni torej res, kar nam vseskozi zatrjujejo tudi v katoliških medijih (npr. Faggioli v omenjenem intervjuju za Družino, ki pravi, da »cepivo Pfizerja in podobnih ne predstavlja etičnih dilem«), da sta ti dve cepivi, ki sta trenutno na voljo v Sloveniji, moralno nesporni. Kjerkoli se kot sredstvo za sicer dobro dejanje uporablja zlo sredstvo (pa četudi gre le za testno sredstvo), dejanje postane moralno zlo. Cilj ne posvečuje sredstev, kot je že jasno poudarjal Pavel VI. v okrožnici Humanae vitae.

3. Ali je res, da je bil za pridobitev celične linije (npr. HEK-239) uporabljen »le« en ubit otrok in da ta pridobitev ni nič prispevala k temu umoru?

Ne.

Pri tem se zanašam na podatke, ki jih je razkrila Pamela Acker v knjigi Vaccination: A Catholic Perspective, ki je izšla v decembru, in v intervjujih (https://www.youtube.com/watch?v=kEsfzIxGjeo). Ackerjeva je delala v zdravstveni industriji, kjer so izdelovali cepiva, tako da stvari pozna od znotraj. Trdi, da za pridobitev ene celične linije ni bil ubit le en otrok, pač pa več, in sicer najverjetneje več kot sto (kar je možno razbrati iz številke 239 pri oznaki HEK-239, ki sicer pomeni število poskusov, a za toliko poskusov je potrebno dovolj veliko število splavljenih otrok), ker je sicer težko pridobiti dovolj sveže tkivo za nadaljnjo proizvodnjo celične linije (tj. za nadaljnjo množitev celic).

Z istim namenom je ta umor izveden na posebej okruten način, saj najprej izvršijo porod otroka s carskim rezom, da bi ga ne poškodovali z običajnimi (sicer pogosto ne bistveno manj barbarskimi) postopki umetnega splava. Potem ga pa pri živem telesu brez narkoze razrežejo ter mu odvzamejo organe (ledvice), ki jih potrebujejo za pripravo celičnih linij. Vidimo torej, da pridobitev celične linije prispeva kar precej k zločinskosti dejanja umetnega splava, in sicer srhljivo mučenje otroka, ki spominja na poganske ali satanistične rituale. Še enkrat: zamislimo se pri tem nad škandaloznimi Globokarjevimi besedami o »strogi etični presoji« v zdravstveni industriji.

4. Ali je moralno dopustno cepiti se z moralno spornimi cepivi zoper covid-19 v sedanjih okoliščinah?

Za mlajšo populacijo: ne. Za starejšo populacijo: da, ampak je tvegano.

Cepiti se z moralno spornim cepivom pomeni sodelovanje z zlom hotenega splava: umora nerojenega. Res je, da je to sodelovanje oddaljeno in le materialno (tj. ne vpliva neposredno na dejanje), kot je poudarjeno v Noti in v predhodnih vatikanskih dokumentih. Moralno dopustno bi se bilo cepiti: 1. če bi s tem odvrnili kako resno grožnjo (npr. zelo verjetno smrt), saj bi s tem izbrali manjše zlo namesto večjega; 2. če »z največjo odločnostjo« javno protestiramo zoper moralno sporno cepivo; in 3. če je cepivo zdravstveno nesporno. Vse to je nauk omenjenih vatikanskih dokumentov.

V danih okoliščinah, ko je smrtnost okrog enega odstotka (daleč od smrtnosti v primerih resnih kužnih bolezni, ki predstavljajo od petdeset- do stoodstotno smrtnost), očitno pogoj resne grožnje ni izpolnjen. Tudi pogoj resnega protesta ni izpolnjen. Mogoče bi lahko bilo to dopustno za starejšo populacijo, kjer je smrtnost višja, toda ob izpolnjenem pogoju resnega (ne le dekorativnega) protesta s strani posameznika. Vendar je tu še tretji pogoj: vsa ta cepiva so tudi zdravstveno sporna, saj so bila izdelana v zelo kratkem času, brez običajnega dolgoletnega testiranja na manjši populaciji, ki poveča verjetnost neželenih stranskih učinkov. To poveča tveganost in s tem zmanjša moralno dopustnost tudi pri starejši populaciji.

S tem se seveda odpira isti problem tudi glede drugih cepiv, ki so pridobljena s pomočjo celičnih linij hoteno splavljenih otrok. Omenjeni vatikanski dokument iz leta 2005 npr. obravnava cepivo proti ošpicam. Očitno bo treba vsa cepiva, ki jih prejemamo, prečesati po teh kriterijih.

Pripis: članek je bil najprej objavljen na portalu ScutumFidei (https://scutumfidei.si/2021/01/z-najvecjo-odlocnostjo/).

30 KOMENTARJI

  1. 1 procentna akutna smrtnost ( gre za priblizek, ni se to povsem jasno, ponekod, npr v Lombardiji so porocali celo o blizu 10 procentni; se manj so kvantificirane dolgorocne zdravstvene posledice, ki se jih vse bolj odkriva, tudi pri otrocih, hospitaliziranih na intenzivnem oddelku ljubljanske pediatrije) pri zelo nalezljivi bolezni kot je covid19 je dalec od majhne smrtnosti. Je okoli 10 krat vecja kot pri gripi, ki je resna infekcija in eden glavnih virov umiranja v zimsko zgodnjepomladnem casu. Ne vem tudi, ali Ivo Kerze res ne opaza, na kaksen frustrirajoc nacin zivimo v zadnjem letu in kaksne vsestransko skodljive posledice izhajajo iz nujnih ukrepov, da bi se to posastno epidemijo vsaj za silo obvladovalo.

    Za pridobivanje konkretnih cepiv se ne ubija zarodkov, kot bi se dalo razumeti marsikatere tovrstne ugovore cepljenju. Linije pluripotentnih maticnih celic so ze davno preeksistentne. Niti ni nobene nujnosti, da so taksne linije pridobljene iz unicenih zarodkov, saj obstajajo drugi viri. Popkovnicna kri se posebej. Lahko tudi kostni mozeg odrasle osebe.

    Pri poudarjanju spornosti cepljenja gre za cisto pretiravanje, celo mentalno blodenje po paralelnih svetovih, ki sodobni znanosti pripisuje vse najslabse, v farmaciji in v zdravniku vidi sovraznika namesto naravnega zaveznika, tistega, ki je predan in zivljenjsko zavezan delati dobro cloveku, bolniku. Zgodovina, empirija uci, da farmacija in medicina praviloma in predvsem delata cloveku dobro, ne zlo.

    Redkokaj je zdravju cloveka v zgodovini naredilo toliko dobrega kot cepljenja. Pred 100 leti skoraj polovica otrok predvsem zaradi otroskih nalezljivih bolezni ni docakala 10 leta starosti, danes to docakajo v razvitem svetu skoraj vsi. Tudi velika vecina otrok, ki zboli za rakom in so pred sodobnimi zdravljenji skoraj vsi umrli, danes prezivi.

    Ne le papez Francisek, tudi evidentno konzervativni predhodnik Benedikt ocitno nista imela velikih pomislekov Kerzetovega tipa, ko sta se oba v Vatikanu cepila med prvimi. Francisek je jasno izrekel, da je to moralna dolznost skrbi za bliznjega in za skupnost. Ogromno zivljenj bo prihranjenih, ce se bomo cepili in zlasti, ce se bomo cepili v zadostnem stevilu, da epidemija ne bo imela moznosti ponovnega izbruha.

    Tudi ce so pri tem podvigu kje posredno udelezene davne celice abortiranih embrijev, pa mislim, da pri novejsih cepivih niso, je to mozno razumeti tudi kot nekaj podobnega darovanju organov nenadno umrlega za to, da druga ogrozena oseba prezivi oz lahko zivi polnokrvno kvalitetno zivljenja, kar je hvalevreden human podvig, ki ni v nasprotju s krscanskim gledanjem.

    • “… je to možno razumeti tudi kot nekaj podobnega darovanju organov …”

      Nisem vedel, da splavljeni otroci umrejo nenadno, po nesreči. Ali pa da dajo pisni pristanek na darovanje organov. Ja, tega pa res nisem vedel. Sarkazem.

      • Časnik spet kaže neodgovorno (neobstoječo) uredniško politiko z objavo radikalnega mnenja brez ustrezne protiuteži.
        V začetni fazi cepljenja, ki bo morda, upajmo, ustavila val bolezni, konkretne smrti in konkretnih propadov eksistenz, dopuščate vdor skepse, ki je lahko pogubna za uspeh precepljenosti populacije! Ne le levica je kriva za neuspeh ukrepov, tudi (radikalna) desnica je kriva!

        • ???
          Se ne strinjam u obsodbo urednikov.

          Mnenje, da je treba brez zadržkov ustreliti 10 ljudi, da bi rešili sto ljudi smrti, je splošno znano in sprejeto. Tu se pa navaja krščansko mnenje, da smrti pravzaprav ni več, da bomo večno bodisi v raju, bodisi v peklu. In da je zelo verjetno, da bo ubijalec skupaj s tistimi stotimi končal v peklu.

    • Zašli ste v čisti moralni relativizem. Ne, umora povzročenega s splavom ni v nobenem priemru “mogoče razumeti” kot darovanje organov. Gre za obsodbe vredno sprevrženo logiko utilitarizma.

      • Tudi umorjene osebe so lahko donorji organov in to ni moralno sporno. Evidentno nemoralno bi bilo izvajanje splavov z namenom, da bi celice embrija uporabljali v razlicne svrhe, tudi za izdelavo cepiv. Obstoj humanih celicnih kultur ne temelji nujno na celicah, pridobljenih iz splavljenih zarodkov. Tudi izdelava in testiranje cepiv danes nista nujno povezana s celicnimi kulturami. Samo celicno kulturo, ki je bila morda pred desetletji res ustvarjena iz celic zarodka, verjetno po toliksnem casu ne moremo enaciti z zarodkom samim v smislu, da bi njeno uporabo v clovekoljubne namene povezovali z dejanjem splava. Ce bi slo za spontani splav, pa verjetno moralne spornosti sploh ni.

        • Tudi jaz menim, da izdelava cepiv ne spodbuja k izvajanju abortusov in,da gre pri avtorjevem pomišljanju za forsirano zamenjavo vzrokov in posledic.

          • Nikoli to tudi ni bila neka tema znotraj krscanstva in katolistva. Namrec da naj bi bilo cepljenje povezano z abortusi in zato moralno nesprejemljivo. Proticepilna blaznost se je razvijala v drugih krogih, duhovno bi jo prej povezovali z new ageom.

            Zdaj ob hudi krizi s covid epidemijo, ki jo mnogi vrednotijo kot najtezjo krizo clovestva po 2 svetovni vojni pa to. Edino ucinkovito orodje proti virusu nam hocejo prikazati kot eticno nesprejemljivo.

            Kaj pa cepljenja do zdaj? Dvomim, da gospod in gospa Kerze nista dala cepiti svojih otrok. In to je za vsakega otroka kar obsezen program. Zakaj jim to doslej ni bil problem? Ne le g. Kerzetu, tudi g. Krzisniku iz Iskreni.net itd….

        • IF če želiš razumeti preberi vir ob objavi spodaj 23. januarja 2021 at 15:13

          Krščanstvo se je pozno ovedlo pasti znanosti. Toda že leta 2006 je bilo očitno to vprašanje dobro obdelano. Pri nas so tebate morda zato, ker ni vedenja niti o že dognanih stališčih, ki se mralno ne morejo bistveno spremeniti. Problem zato, ker smo zapadli utilitarni etiki in logiki. Tu so naši moralni teologi povsem zavozili, saj skušajo zamegliti odgovornsot pri tem sodelovanju z zlom, namesto, da bi resnici pogledali v oči.

          Vsako še tako oddaljeno in na videz implicitno sodelovanje z zlom splava je nedopustno. Kajti če se temu nismo zoprstavljali to zlo podpiramo tudi formalno. POdpiramo, da se ponavlja tudi zdaj v vseh obstoječih in novih oblikah.

          Dr. Ivo Krže je tu naredil velik koratk, saj je zadeve postavil na pravo mesto in je tako postavljen temelj za pravo smer. Ta obstaja, tudi rešivah za covid. Seveda, če smo se v to pripravljeni iskreno poglobiti mimo ozadij.

          • Torej moramo po tvojem kot moralni imperativ vsi kristjani in katolicani takoj med anticepilce in zavrniti vsakrsno cepljenje, sebe ali svojih otrok, zacensi s cepljenjem proti covid19? In posredno papeza Franciska in Benedikta smatrati najmanj za grdo zavedena, ce ze ne obsedena s hudim duhom?

            Glej, kar se mene tice, ne bo slo. Cepil se bom, ko pridem na vrsto, raje preje kot pozneje. In tudi ljudi okoli sebe in sirse bom, kot doslej, spodbujal, da se cepimo. Ne le proti covidu. Vse to ne pomeni, da zagovarjam splav. Niti priblizno.

          • Moramo??? Odločitev je svobodna. Sicer pa pretiravanja z “vsekakršnimo cepljenjem” niso iskanje Božje volje.

            Nasprotovanju splavu in hkratno koriščenje trupel zaklanih otrok … vso srečo s tem.

  2. Gospod Ivo Kerže,
    odločna beseda. Zelo odločna in bo težko padla kristjanom, ki hodijo v Cerkev bildat svoj ego. Pravzaprav je ne bodo brali.

  3. G. Ivo Hvala vam, za pogumno in odkrito mnenje. Končno prehajamo k jedru in preprostemu vprašanju

    Kako z lastnimi (ne) dejanji sodelujemo in prispevamo v okrutnosti splava tukaj in sedaj?

    Eno podobno razmišljanje iz leta 2006

    First, is this agent really that remote? A product like a cell line, which is easily frozen for storage, and is multiplied in culture media and distributed to multiple users, hides its true proximity to the grave evil by these inherent physical characteristics. The agent may thus seem far removed from the original event in time and place, but in reality he is not far removed in terms of complicity. If the developer of the cell line is immediate to the abortion, followed closely by those who market the cell line, the end user in the laboratory does not seem that remote after all. The end user in fact supports the prior actions of developing and marketing the cell line by buying or using the product. If there were no market provided by the end users, there would be no cause for commercializing the cell line. There is thus a direct, even proximate intersection of the actions of the end user and those who traffic the cell line. As one could well consider the developer and the commercial company to be one “complex agent,” this puts the end user proximate to the developer of the cell line, and thus closer to the abortionist.

    https://www.pdcnet.org/ncbq/content/ncbq_2006_0006_0003_0473_0495

  4. Če med nami ne bo ljubezni, bomo zgolj moralo brez težav pogrešili.
    Pa še:”Le čevlje sodi naj kopitar.”

  5. 21. decembra 2020 je kongregacija za nauk vere izdala dokument, ki se dotika vprašanja “moralnosti cepiv.” V bistvu ne pove nič novega temveč zgolj opozori, da se je o tem že enkrat izrekla. Obstaja dokument iz leta 2005 in potem še drug iz leta 2008 (Dignitas personae). Ker so bili ti dokumenti izdani v času papeževanja Benedikta XVI so seveda “moralno odlični.” Tokratni dokument izdan v času papeževanja Frančiška je seveda “moralno sporen” pa čeprav zgolj navaja kar je že bilo o tem pred leti povedano. Očitno je torej težava v papežu ne pa v izjavi.

    • can:
      Kaj se zmoremo pogovarjati o vsebini? Očitno ne, vse prevedemo na prerekanje o osebnostih.
      Če pogledate dokument dva posta zgoraj ali tudi prisotni članek je problem zgolj v dojemanju stališča in resnice in očitne motivirnosti iz ozadja, da se sprovede neka agenda, ki je v kolizijio z resnico.
      Ne zmoremo preiti na konkretno debato o alternativah, katere očitno obstajajo npr. nemški CureVac ali druge. Ne zmoremo spregovoriti o tem, da že desetletja tudi formalno sodelujemo z zlom umora nerojenih. Ne zmoremo priznati, da na tem področju dušebrižniki niso ničesar storili in mi z njimi vred. Izkazuje se vsa hipokrizija družbe, ki podpira splav in vampirske tehnike v znanosti.
      To je problem, ki ga moramo mi kot družba rešiti. Mnoge “avtoritete” nam ob tem niso v pomoč temveč nasprotno!

  6. Po njegovih zapisih na Časniku ocenjujem, da g. Kerže ljubi miselne in verbalne akrobacije same po sebi ter rad išče dlake v jajcih – kjer dlak ni.

    Med obdelavo in kritiko stališč določenih posameznikov, Ivo Kerže tem posameznikom zelo rad pripiše pomanjkanje morale oziroma kar amoralnost. To si je privoščil že na račun patra Osredkarja in si zopet privošči – tokrat je amoralnost pripisal kar celotnemu kolegiju Kongregacije za nauk vere (zaradi Note o cepljenju) in celo papežu Frančišku (ki je Noto o cepljenju podpisal in se tudi sam cepil proti Covid19).

    Namreč, g. Kerže v svojih izvajanjih očita amoralnost vsem, ki menijo, da so Pfizer-BioNTechova in Modernina cepiva proti Covid19 etično nesporna in zato nimajo zadržkov do cepljenja s temi cepivi.
    (Tema dvema proizvajalcema se je pač posebej posvetil, ker po Evropi poteka množično cepljenje z njunimi cepivi.)

    Ivo Kerže pravi, da je cepljenje s temi cepivi moralno sporno.
    Po Keržetovem prepričanju se tisti, ki cepljenju s temi cepivi NE nasprotujejo iz etičnih vzgibov, tudi ne zavzemajo za celoto moralnih načel, torej nimajo morale.
    Tako je zapisal Ivo Kerže: “Z moralnostjo je pa tako, da če se ne zavzemaš za celoto moralnih načel, in to v vseh primerih, potem je morale konec.”

    Kerže ljudem očita nemoralnost kljub dejstvu, da je celo v ameriškem članku, ki ga v branje sam ponuja, izrecno napisano, da je cepivo Pfizer-BioNTecha ETIČNO SPREJEMLJIVO, ker pri razvoju in izdelavi tega cepiva NI bilo uporabljeno tkivo splavljenega otroka! To so trije citati iz članka:

    “The Pfizer-BioNTech vaccine’s remote and limited interaction with abortion, coupled with the command to love thy neighbor, makes it a candidate for ethical use.”

    “Ethical considerations including loving our neighbor, the unavailability of ethical alternatives, and distance in participation and time from the original unethical act make this vaccine a candidate for morally licit use.”

    “In brief, the Pfizer-BioNTech vaccine was not developed or produced using any tissue from an aborted child.”

    Čeprav je bržčas tudi sam vse to prebral, je gospod Kerže vseeno sklenil, da je dotično cepivo moralno sporno. Iskal je in očitno tudi našel dlako v jajcu, kjer je drugi ljudje, vključno s papežem, ne vidimo.

    Doktor molekularne biofizike in biokemije in duhovnik dr. Janez Arnež je o cepivih Pfizer-BioNTech in Moderna povedal naslednje:

    “Cepivi se sintetizira in vitro, izven živalskih ali človeških celic, kar omogoča boljšo biokemično čistost in poenostavi proizvodnjo. Predklinično testiranje je bilo opravljano na miših in opicah rhesus macaque. Za raziskave, razvoj in predklinično testiranje niso uporabljali človeških izvornih celic. Cepivi sta torej etično nesporni.”

    https://katoliska-cerkev.si/razmisljanje-znanstvenika-in-duhovnika-dr-janeza-arneza-v-prid-cepljenju-proti-koronavirusu-sars-cov-2

    Gospoda Keržeta je potrebno spomniti, da je tudi on med grešniki, ki smo – vsak iz svoje časovne odmaknjenosti – z lastnim naborom grehov zakrivili umor Božjega Sina.
    Da si ne bi slučajno domišljal, da ga oporejanje cepljenju moralno dviga nad ostale ljudi!

    Zdi se, da bi Ivo Kerže hotel videti kristjane kot pomagače morilskega koronavirusa.
    Namreč, kdor se upira cepljenju, zavestno omogoča in lajša nadaljnje širjenje okužb ter s tem povečuje morilski obseg epidemije Covid19.

    • Vanja to o čemer pišete je temelj problema. Glavnina akrobacije je kako se odmakniti od dejstva etične spornosti!
      Etika te teme je bila odlično obdelana že leta 2006 v viru ki ga navajam in se tiče spornosti celične linije HEKL-293, ki se uporablja v glavnem pri proizvodni in testiranju tudi covdi cepi. https://www.pdcnet.org/ncbq/content/ncbq_2006_0006_0003_0473_0495
      Vendar se očitno namenoma nihče noče poglobiti v napisano. Gre za preprosto dejstvo, da smo z vedenjem o problemu etične spornosti uporabe te celične linije in izmikanjem aktivnosti za njegovo preseženje pristali na formalno sodelovanje z zlom. Da smo v zločinu abortusa z uporabo teh substanc tudi neposredno povezani.
      Če kdo temu oporeka naj pove, katera prizadevanja so bila vidna, da bi se prekinilo to podpiranje zlo splava v povezavi s celičnimi linijami.
      Še več, zdi se, da je zaboda šla tako daleč, da tega nočemo videti in smo kot minister, ki problem vsebnosti škodljivijh snovi v pitni vodi reši z dvigom praga dopustnosti.
      Če torej ne moremo spregledati resnice, zavestno ne samo pasivno pristajamo temveč zlo tudi aktivno zagovarjamo.
      Kajti ob priznanju se lahjko vprašamo kje smo bili desetletja ob cepivih, ki jih prejemajo naši otroci in vsebujejo MRC-5 in WI-38? Kje smo ob zadnjih vampirskih tehnikah znanosti kjer se proizvaja himere in množičnih uporabah vedno novih zarodkov. Kje smo ob novih celičnih linijha in vsem,kar se počne v laboratorijih vsak dan? Kje je naša etika v pravici do smrti in pokopa?
      Videti je, da debata prehaja na okope obrambe že izrečenih zmot, tudi za ceno diskreditacije resnice. Pač, če se dejstva ne skladajo s pričakovanjui, toliko slabše za resnico.
      Najbolj žalostnoi je to, da s tem izgubljamo kredibilnost v boju proti zlu splava, saj je na tako naše integritete konec.
      Toda edino prav je da prepoznamo resnico nad vsem drugim. Poleg že navedenga vira velja prebrati še ta stališča:

      Sarah Quale, predsednica organizacije Personhood Alliance Education, ugotavlja: “S spodbujanjem tako imenovanih” znanstvenih koristi “, ki jih imajo otroci, ki so bili namerno pobiti, ne glede na to, kdaj je prišlo do njihove smrti, se še naprej prilagajamo zlu splava. To vključuje nabiranje prekinjenih celičnih linij ploda v preteklosti in danes, kar vemo, da se trenutno dogaja za prihodnjo proizvodnjo cepiv. Če tega ne upoštevamo, pomagamo ohranjati in nadalje legitimirati povezavo med splavom, biomedicinsko znanostjo in trgovino z ljudmi. ”
      Zavezništvo za osebnost opozarja, da se bodo vsa prizadevanja za komodifikacijo splavljenih ljudi pri načrtovanju, proizvodnji in testiranju cepiv nadaljevala v nedogled, razen če kristjani zahtevajo, da se biomedicinska znanost loči od ubijanja in trgovine nedolžnih ljudi. “Tu ostaja etična dilema,” pravi Quale, “ali jo želimo ignorirati zaradi COVID-19 ali ne. Trenutno so na voljo etične alternative za proizvodnjo in testiranje cepiv COVID-19. Zakaj ne bi izkoristili časa, ki ga imamo zdaj, in zahtevali, da se namesto njega na trg postavi popolnoma etično cepivo? ”
      Les Riley, začasni predsednik zavezništva za osebnost, dodaja: »Osebnost je ustanovila odbor, ki se je mesece boril s temi etičnimi vprašanji – zdravniki, bioetiki, raziskovalci, pastirji in apologeti. Na podlagi neposrednih dokazov so poročali, da je bilo 6 od 8 kandidatov za COVID-19 neetično proizvedenih in / ali testiranih, vključno s cepivom Pfizer. Preostala dva bosta verjetno tudi neetično preizkušena. ”
      “Temu dejstvu ne oporekajo drugi, ki se zavzemajo za podporo tem cepivom,” pravi Riley. »Vsi navajamo iste raziskave in uporabljamo iste podatke. Vendar prihajajo do povsem drugačnega moralnega zaključka, ki temelji na utilitarni etiki. Prepričani smo v to: izdelava in testiranje cepiv z uporabo zlomljenih telescev splavljenih otrok nikoli ne bi smelo veljati za “znanstveno korist”. Te otroke še naprej razčlovečujemo in so gnusni. ”
      “Zato se gibanje za življenje v celoti tako težko konča splav,” poziva Riley. »Ker sklenemo kompromise. Ker dopuščamo izjeme; naj gre za zakon o splavu ali za trgovanje z deli telesa žrtev splava. Preprogo si izvlečemo izpod lastnih nog, spodkopavamo lastna načela in zavračamo vrednost, ki jo Bog daje vsakemu življenju, ki ga ustvari. Govorimo o škodovanju lastni sposobnosti učinkovitega pričevanja in deljenja evangelija! ”
      Predsednik združenja Personhood Alliance Personhood South Carolina, dr. Matthew Clark – ki je tudi pastor in je magister javnega zdravja na Harvardu, s posebnim poudarkom na pediatriji, alergijah in imunologiji – daje svoje strokovno znanje: “Ne dovolimo sofistike da zamegli očitno težavo. Umor dojenčka je bil vir celic, ki se uporabljajo za testiranje večine trenutno razpoložljivih cepiv proti COVID. Vsak biblijsko naravnan kristjan bi moral globoko razmisliti o tem dejstvu. Če tega dejstva ignorirate ali minimizirate, pomeni biti smrt, ne pa življenje. ”
      ~~~
      Zavezništvo za osebnost je konfederacija 28 neodvisnih pro-life organizacij, ki zasledujejo osebnost kot temeljno strategijo za ponovno vzpostavitev pravne zaščite vsakega človeka – od biološkega začetka do naravne smrti, brez izjeme – in ki si prizadevajo podpirati svetopisemski pogled na svet 21. stoletja. stoletja politike in kulture s spoštovanjem božje zasnove za življenje, zakon, družino, spolnost in spol.
      Personhood Alliance: RESPONDS TO DISMISSALS OF COVID VACCINE-ABORTION LINK

      https://cogforlife.org/2020/12/30/personhood-alliance-responds-to-dismissals-of-covid-vaccine-abortion-link/#more-18917

    • Vanja vir, ki ga najdemo je drugačen od tega kar trdi dr. Arnež, ki se sicer redno izmika jasnim odgovorom ko je govora o celičnih linijh. V zadnjem pogovru na Radiku Ognjišče megli odgovore, ki pa vsaj približnega poznavalca ne prepriča.

      Preučite spodnji vir in povzave, iz katerih izhaja, da je tudi Pfizer-BioNTech povezan s HEK-293, celično linijo povezana izhajajočo iz tkiva umorjenega nerojenega.
      Charlotte Lozier Institute:
      https://s27589.pcdn.co/wp-content/uploads/2020/12/COVID-19-Vaccine-Candidates-and-Abortion-Derived-Cell-Lines.pdf

      Je pa v povzavi navedeno mRNA cepivo CureVac, ki naj bi bilo etično nesporno. Zakaj ni nobene informacije o tem? Kje je stroka?

      Je pa še med vsemi drugimi še ena velika dilema, ki se jo vsi izogibajo: vsa ta cepiva so narejena z genskim inženiringom. GMO hrane in podobnega se ljudje izogibamo, ker to pomeni izjemno velike in nepredvidljive posege v celične in imunske mehanizme in tega enostavno ne maramo. Podobno večina teh cepiv posega v najsubilnejše mehanizme telesa.

      Iz tega vidika se zdi še vedno najmanj tvegano zares mrtvo cepivo, ali morda proteinsko cepivo(npr NovaVax, etično spornost ostaja!), kjer v telo ne prejmemo mRNA ali virusa temveč le njegove dele ali proteine vršičkov virusa. To je res napredno, saj tu ni posegov v subtilne celične mehanizme prodiranja kakršnekoli mRNA v celico ali DNA vektorskih cepiv v jedro celice, kjer se ta pretvori v mRNA.

      https://s27589.pcdn.co/wp-content/uploads/2020/12/COVID-19-Vaccine-Candidates-and-Abortion-Derived-Cell-Lines.pdf

  7. Komentiram pod imenom žene, ker ne najdem več mojega gesla za Časnik.
    Najprej popravek k objavi, ki je izhodiščno izšla pri ScutumFidei, kjer sedaj pišem: vprašanja (Ali je naša moralna dolžnost se cepiti itd.), na katera odgovarjam na koncu ne bi smela biti označena 1, 2, 3, 4, ampak z a, b, c, d, ker se tako nanje sklicujem v besedilu.
    Glede posnetka intervjuja s Pamelo Acker, ki ga živo priporočam v ogled vsakomur in ki ga omenjam pod vprašanjem 3 (pravilno c): na navedenem linku ga ne boste več našli, ker je bil cenzuriran od youtuba. Najdete ga na tej povezavi: https://www.lifesitenews.com/opinion/a-hill-worth-dying-on-expert-explains-how-aborted-baby-cells-taint-covid-vaccines
    Toliko o cenzuri, ki se dogaja po Zahodu (zlasti v ZDA) v tem času.
    Ivo Kerže

  8. Jaz pa komentiram tu, ker je to na naslovni strani in je edino na kovid temo:

    PRVA DOBLJENA TOŽBA V NEMČIJI ⁉
    https://cdn.lbryplayer.xyz/api/v4/streams/free/fuell0934/9f6686e3d4ec36e0c3fe90eb1799a53d72cf11d3/5d738c

    Govori dr. Reiner Füllmich- prirejen POVZETEK
    »Sodniku je bilo zelo jasno, da pomen tega sodnega primera presega Weimar in je pomemben za vso Nemčijo, morda tudi za ves svet. Rezultat sodbe bodo posredovali tudi pravnikom v USA in drugam. Sodnik je natančno ponazoril, zakaj ni dejanske osnove za te ukrepe. Edini oprijemljiv razlog bi bil, da obstaja epidemija nacionalne razsežnosti. Parlament se je zanjo odločil brez pravega premisleka. Bistvo vse zgodbe ali uvedbe epidemije je predpostavka, da bi epidemija lahko povzročila preobremenjenost ali zlom zdravstvenega sistema. Takšna nevarnost zdravstvu ni nikoli grozila. Nasprotno. V tem času je moralo zapreti veliko bolnišnic, ki so sedaj v insolventnem postopku. Obenem so odstranili tudi tisoče postelj na intenzivni negi. Vprašanje je, kdo to dela. Po eni strani je panika, da se bo zrušil zdravstveni sistem, po drugi strani pa se odstranjuje postelje na intenzivni negi. Tako je sodnik prišel do zaključka, da so vsi ukrepi protipravni in tudi protiustavni ter posledično nični. Zelo natančno je dokazal, da so resnične posledice koronskih ukrepov res „smrtne“ v pravem pomenu besede in neštetokrat presegajo korona žrtve. Poudaril je, da se je demokracija v Nemčiji zamajala in pove, da je osnovna pravica vseh nas, da se družimo in to z ljudmi, s katerimi si to želimo. Države ne sme zanimati, s kom, kje in koliko časa.
    Pove tudi, da je izjemno stanje za nekatere postalo že normalno. Navedel je, kakšna nepopravljiva gospodarska kot tudi zdravstvena škoda je nastopila zaradi napačnih odločitev vlade. Doda, da bo veliko škode možno oceniti in ta škoda je nepopisljiva.
    Zaključek je neizprosen: „Ni dvoma, da smrtni primeri, ki so nastali zaradi lockdowna enormno presegajo število mrtvih zaradi korone. Sledijo še posredne in neposredne omejitve svobode, gigantska finančna škoda, gromozanska zdravstvena škoda. Gre za veliko NESORAZMERNOST.
    Pri odločitvi vlade v zvezni državi Türingen, v kateri je bil v prvem in drugem lockdawnu osnovi ukrep prepoved socialnih kontaktov, gre za napačno politično odločitev s katastrofalnimi in dramatičnimi posledicami za skoraj vsa življenjska področja.“
    Revščina narašča, kar potrjuje tudi WHO. Med lockdownom so najbolj trpeli in še trpijo tisti, ki so že pred korono bili revni.
    Gre za jasno, dogmatično sestavljeno sodbo nekega nemškega sodnika. Pravosodje očitno še ni čisto izgubljeno. Gre za prvi primer takšne sodbe v Nemčiji.
    Nekaj podobnih je bilo na primer lep primer iz Dortmunda, bilo je tudi nekaj sodb iz upravnih sodišč, v katerih so (presrani, to jim moram očiteti) sodniki ovinkarili . V tej sodbi pa se je prvič govorilo o bistvu. Obstaja podobna sodba, ki pa ni iz Nemčije, temveč iz Ekvadorja, ki nam je pokazala, kako mora sodstvo delovati. Po devetih mesecih ni več moč samo strašiti, temveč je potrebno imeti dokaze, ki pa jih ni ne v Ekvadorju niti pri nas. Zato g. Reitschuster tudi ni dobil odgovore na svoja vprašanja, ki jih je zastavljal v parlamentu ali so se jim izmaknili.
    Sodba iz Weimarja nazorno opiše, zakaj ni nobene podlage za epidemijo ter zakaj je škoda, ki je nastala, nenadomestljiva.
    Zaključek: katastrofalna napačna politična odločitev.
    V spominu mi je ostala spodletela odločitev ustavnega sodišča v Bremnu glede protestov, ki so jih prepovedali in s tem prekršili eno izmed osnovnih demokratičnih pravic do izražanja svojega mnenja. Odločitev so sprejeli za zaprtimi vrati samo trije sodniki vključno s spornim Stefanom Habarthom. Sramota za pravosodje in sramota za nemško demokracijo.
    Sodstvo v Weimarju pa je pokazalo, kako lahko in mora delovati pravosodje v nasprotju z ustavnim sodiščem v Bremnu, ki je dokazalo, kako grozno se lahko konča, če se obrača v smeri leta 1933.

  9. Uh, kakšna napeta debata. 🙂 Ne, nisem uspel vsega prebrati, a mi je tokrat v ponos, da sem tudi sam komentator na Časniku, ki dejansko omogoča demokratično debato.

    • Igor, tudi sam sem vesel takega medija in kulturne debate v polnosti pluralnosti. Veseli smo, da smo v državi, kjer je kaj takega mogoče.

    • Taka debata, kot jo je sprozil Ivo Tadeja Kerze, predvsem vzbuja dvome, razdvaja in hromi akcijo. Bodite enega duha in enega srca, je krscansko sporocilo! Torej najprej vsi na cepljenje, potem pa eventuelno razmisljat in diskutirat in podoben luksuz.

Comments are closed.