Andrej Perko: Vprašanje je, kaj bomo napravili z moškimi!

34
1908

Družba postaja vse bolj občutljiva na nasilje, ki se dogaja v družini, nad otroki in predvsem nad ženskami. Prav je tako in ob nasilju se je potrebno odzvati in ob tem zavzeti ničelno toleranco.

Problem pa se mi zdi širši. Govori in piše se predvsem samo o nasilju nad ženskami. Feministično gibanje je vse močnejše, skupaj s homoseksualnim lobijem in moški svet je potisnjen na obrobje.

Stari vzorci in tudi vrednote so se podrli, kakršnokoli poudarjanje »moškosti« postaja že skoraj politično nekorektno, o tem vprašanju se skoraj že ne sme imeti mnenja in tako sta npr. Boštjan M. Zupančič in Roman Vodeb s svojimi stališči trn v peti ne samo feministkam, temveč tudi vladajoči eliti. Da ne bo pomote, feministično gibanje je prineslo mnogo pozitivnega ženskemu in tudi moškemu svetu, vendar se je v pozitivni luči izpel in postal razvalina. V bistvu feministke bolj škodujejo sebi z radikalnimi pogledi na družbo in z novimi teorijami spola je sploh zašel v slepo ulico. Kot pravi Branko Cestnik, se je v stotih letih politično in idejno radikaliziral in ni namenjen ženskam, ampak brani samo še sebe.

Na drugi strani »moški« zginevajo. Pojav metroseksualcev , uniseks mode itd. kaže, da moški princip izginja, moški postajajo brez testosteronska bitja. O tem veliko pišeta Anton Komat in Boštjan M. Zupančič s poudarjanjem škodljivosti pesticidov, ki že v zarodku onemogočajo maskulanizacijo otroških možganov. Na drug strani pa ves družbeni sistem uničuje moški princip s pričakovanji (zahtevami), da se fantki obnašajo kot punčke že v vrtcih in šolah. Posledica tega je, da so normalno razvijajoči dečki kaj hitro označeni kot vedenjsko moteni in prilepi se jim diagnoza ADHD motnje.

Celoten družbeni sistem je padel s tečajev, kajti moški so preprosto izrinjeni iz šolstva, sociale, prava, medicine itd. Z dekleti ne morejo tekmovati v pridnosti in so manj uspešni v osnovni in srednji šoli. Posledično so jim zaprta vrata na fakultete in poklici, ki so še kako pomembni za vso družbo, postajajo izrazito ženski. Moški so preprosto iz družbenega sistema izrinjeni. Fantje nimajo več objektov indentifikacije, ki so še kako potrebni za njihov normalen razvoj, kajti v njihovem življenju prevladujejo ženske – tako v družini, kjer so se pred močnimi in posesivnimi ženami možje umaknili, kot tudi družbi. Otroci, tu mislim predvsem na fante, se v kritičnih situacijah srečujejo samo še z ženskami (učiteljicami, sodnicami, zdravnicami itd). Bog oče je zapustil nebesa, kot pravi znani jungovski psihoanalitik Luigi Zoja, in v družini kot družbi ne obstaja več vertikalna avtoriteta, ki omogoča fantom, da se oblikujejo kot zrele osebnosti.

Vendar ta izrinjenost moških pomeni tragedijo predvsem za ženske. V jedru so nezadovoljne, ker hrepenijo po pravem »moškem«, ki bi mu lahko zaupale, ga oboževale in se mu predajale brez pomislekov. Takšnih moških pa skoraj ni več. Začaran krog, ko moškega močne in feministično orientirane ženske na eni strani kastrirajo,na drugi pa pričakujejo, da bo funkcioniral kot pravi«dedec«. Ne gre in kratko potegnejo predvsem ženske, ki so v svoji globini razočarane, posledično jezne in ne preostane jim drugega, kot se je nekoč izrazila neka moja klientka, da postanejo popadljive feministke.

Torej danes ne gre za vprašanje, kaj bo družba napravila z ženskami, ampak kaj bo napravila z moškimi, da se bo zopet vzpostavilo ravnovesje in da bo družba ponovno začela delovati bolj uravnoteženo – in verjamem, da bo to dobro predvsem za ženske.

34 KOMENTARJI

  1. Oh! Ve se, v katero smer moramo iti:

    Žene in možje
    Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: smo namreč deli njegovega telesa. 31 Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: glede Kristusa in glede Cerkve. Zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža. (Ef 5, 21-33)

    Ker je to veliko besedila, bom copy&paste bistvo:

    Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi

    Ampak preberite vse! Seveda zadeva brez Boga ne bo delovala, pa še z Njim so pogosto zadeve zelo kritične.

    Ampak! Ker smo Boga vrgli iz naše družbe, na to ozemlje prihaja islam, ki pa ima popolnoma drugačen način obnašanja žene. Zato kar brez skrbi! 😉

        • Glede na to, da v črni kroniki skoraj vsak teden berem kako je nekdo zverinsko ubil svojo ženo menim, da si zgrešil bistvo. Slovenska družba je solidno patriarhalno nastrojena. Mislim, da ni nikakršne potrebe po hujskanju in dajanju potuhe moškim, ki si nasilno podrejajo ženske.

          • Ne bi se strinjal. Patriarhalnost družbe se ne kaže v nasilju nad žensko. Prej nasprotno. Poženščenost moških in strupenost feminizma vodita v nasilnost v odnosih. To je popolna izkrivljenost moškega in ženske.
            Patriarhalni odnos je v temelju psihično zdrav. Nima veze z vzroki za nasilje v družini.

          • @Zdravko Jaz mislim, da je patriarhalni odnos lahko zdrav samo dokler oba partnerja vanj pristajata. Ko se začne sovražnost ni več mogoče govoriti o zdravem patriarhalnem odnosu. Strupenost feminizma? Enako strupen je lahko tudi patriarhat. To je podobno kot s sadizmom, prijeten je lahko samo ob vzajemnem sporazumu do katere meje se lahko gre.

          • Bejži, no, zdaj pa primerjaš patriarhat s sadizmom?!
            Odkod tebi ta občutek manjvrednosti?
            Nasprotje patriarhatu je matriarhat. Si predstavljaš kakšna nora zmešnjava bi to bila že v par letih. Družba je tako patriarhalna že od nekdaj in še bo. Vsi ti geji, feministke in metroseksualci ne morejo imeti nobene prihodnosti, razen v sejanju zmede, krivic in izzivanja nasilja.

          • @Zdravko Mislim, da nimam občutka manjvrednosti. To pa menda že vem. Sadizem ali dominacija, saj omenjana je bila dominacija, to sklepam iz fraze “strupenost feminizma”. Iz “poženščenosti moških” in “strupenosti feminizma” sklepam, da hočeš povedat, je agresivnost prirojena le pravim moškim, prave ženske pa je ne poznajo?

            Matriarhata si ne predstavljam zelo natančno malo pa vseeno. Prvotna verstva, iz katerih je izšla človeška civilizacija, so bila matriarhati. Ena slavnejših ritualov teh verstev je obglavljanje bika, ki ga še dandanes prakticirajo v enem delu Indije. Prav tako ga je prakticirala ena najbolj razširjenih sekt v Rimskem imperiju. V teh verstvih so bogove večinoma nadomeščale boginje. Družba ni bila patriarhalna od nekdaj. Tudi se patriarhalost povezuje s pojavom poljedelstva..

            “Vsi ti geji, feministke in metroseksualci ne morejo imeti nobene prihodnosti, razen v sejanju zmede, krivic in izzivanja nasilja.”
            Kolikor vem je bilo gejevstvo dokaj razširjeno recimo v antični Grčiji.. Hm, za metroseksualstvo se zdajle ne spomnim primera iz zgodovine. Mogoče faraoni?

          • Upal bi se trditi, da je nasilje nad ženskami prej dejanje iz obupa kot pa odraz patriarhalnosti.

  2. Mogoče so ženske naveličane, vedno znova zapirati tubo zobne paste, hvaliti napačne igrače, ki jih kupi oče, ki se z otroki ukvarja le tedaj, ko se mu tako ljubi. Moški na začetku zveze zagotavlja svojo ljubezen, kasneje se mu zdi vse samoumevno. Še vedno velja, da ženska podpira tri vogale in če moški tega ne sprevidi, je za žensko bolje, da (p)ostane sama ali z drugo žensko.

  3. Pa krščanska cerkev sploh priznava freudovsko in jungovsko psihoanalitiko? Glede na nekatera opažena razmišljanja povezana s spolnostjo in seksualnostjo imam občutek, da so te teme za kleno-ortodoksne slovenske krščanske konservativce zelo tabu tema.

    • Podobno kot teorija spola sloni na tragičnem in neuspešnem poskusu spremembe spola, tudi Freudovi zaključki izhajajo iz ukvarjanja s populacijo, ki ni odražala ‘povprečja populacije’, ampak izrazito omejen spekter žensk: k njemu so zahajale pretežno ‘fine’ dame, ki so imele čas in denar za zdravljenje svojih frustracij, ki pa jih verjetno ne bi imele (vsaj ne toliko), če bi namesto posedanja po salonih in ‘prodajanja dolgčasa’ od jutra do večera opravljale dela, ki pritičejo ženam in materam: prepričana sem, da ne bi imele ne časa ne moči, da bi jim ‘šle neumnosti po glavi’.

      Da pa feminizem (v smislu izpodrivanja moških na določenih področjih) vdira tudi v Cerkev, zame ni tabu. Tega sicer verjetno niste imeli v mislih (vaš zadnji stavek), a me kot žensko vendarle ‘zbode’: čemu stalno dokazovanje, kako smo enakovredne (saj vem, v marsičem smo boljše, ne? 🙂 – prav tako, kot ste moški v marsičem boljši), ko pa ravno s tem dokazovanjem dokazujemo, da se čutimo manjvredne v tem, kar (po naravi) smo! Če bi se namreč ‘dobro počutile v svoji koži’ (= se čutile resnično enakovredne), bi sprejele ENAKOVREDNOST V RAZLIČNOSTI in pustile, da (tudi) moški opravijo stvari, ki jih obvladajo, znajo in zmorejo (če le ni preveč žensk okrog in ‘nad’ njimi). Npr. Za okrepitev ‘moštva’ uvedemo ministrantke (in kmalu se zgodi, da ministranti uidejo …). Na portalu (ne kateremkoli, ampak s katoliškim predznakom, ki pa ga verjetno urejajo pretežno (mlajše) ženske) poleg raznih rubrik ponudimo ‘kotiček za ženske’ (ne da bi obenem ponudili tudi ‘kotiček za moške’ – kar bi vsaj nakazovalo neko uravnoteženost).

      Zdi se, da Jezusova mati ni imela posebnih ambicij po ‘vidnih položajih in službah’ (le zakaj bi sicer spremljala Sina (zgolj) kot učenka, ki je celo slišala iz Njegovih ust, kako jo je ‘zatajil’: »Kdo je moja mati?« …), a je vendarle (v senci in služenju ter poslušnosti (najprej) Bogu) opravila delo, ki presega vsa ostala. Bila je žena in mati. Komu to ni dovolj? Moje mnenje: tistemu/tisti, ki tega dvojega ne opravlja (‘z vso dušo in vsem mišljenjem’ in maksimalnim prizadevanjem). Ali bo srečna, izpolnjena in zadovoljna, če bo sprejela (= izsilila) mesto in naloge, ki (zaradi naravnih danosti) niso njena prioriteta (zanemarila pa tisto, česar namesto nje ne more opraviti nihče drug, najmanj pa moški)?
      A višek neumnosti je to, kar predvideva desetletna državna strategija: da je treba ženske osvoboditi od zastarelega prepričanja, da so kot matere nenadomestljive.

      • Se mi je zdelo – ne verjame. Freudove in Jungove zaključki so samo sredstvo za doseganje cilja.

        Ja ne vem, bolj znani so mi slovenski kleno-ortodoksni Katoličani, manj kleno-ortodoksne katoličanke. Če človek razmisli, je to nekako logično. Zaradi patriarhalne razdelitve dela, je politika verjetno bolj moška domena.

      • Odlično, gospa Marta.
        Nekaj najbolj zavrženega, kar sprejemamo v zadnjem času, je uvajanje ženskih kvot v volilni sistem. Kdo si je to zmislil in kdor je to podprl, je zame popolni kreten. Hujšega nezaupanja in ponižanja ženske ne bi mogle doživeti.

  4. Prva stopnica ponovnega uveljavljanja moškosti je, da bi moški postali ponovno enakopravni z ženskami, kar pa ženske nočejo slišati.
    To marsikaj spremeni:
    – v zakonskem in družinskem krogu se odnosi uravnotežijo – začnejo zreli pogovori in zrele odločitve
    – v pravosodju in šolstvu, vrtcih je enakomerna zastopanost obeh spolov…

  5. Mogoče g. Perko malo pretirava, a ni prav daleč od resnice!

    Vsekakor moški izgubljajo “naboj”, ki s(m)o ga imeli včasih. Katastrofo skrivajo za lepimi bradami, a ne verjamem, da ženske množično padajo na tovrstne finte. Menim tudi, da patriarhat/matriarhat ne igra posebne vloge! Med spoloma se vnaša veliko zmede, moški postajajo indiferentni (da ne rečem frigidni), ženske pa postajajo vse bolj popadljive. Kaj pa ženska enakopravnost? To je iluzija, ki še najbolj škodi ženskam, ki pa zaradi gozda ne vidijo dreves in nevede podpirajo vse več vogalov hiše.

    Da je nekaj hudo narobe z moškimi, spoznava tudi EU, ki poskuša zadevo pokrpati z uvozom “zdravih” moških, a kaže, da se računica ne bo izšla.

  6. “… spoznava tudi EU, ki poskuša zadevo pokrpati z uvozom “zdravih” moških, a kaže, da se računica ne bo izšla.”

    Imava različne poglede. Jaz trdim, da je uvoz “zdravih” moških ali kakor koli to že imenujemo. le del načrta uničiti krščanstvo.

  7. Vse to je le začasne narave, kot se dogajajo premene v modi in naravi. Namreč, pravih moških je še kar nekaj, presenečen sem, da jih je na podeželju kar precej, za razliko od mest. Podeželsko delo namreč zahteva pravega moža. Kdaj bo MOŠKI spet prišel do veljave? Čim se malo izpoje sedanje materialno lagodje. Že en tsunami vse spremeni; lakota, vojna ali kakšno posebno pomanjkanje, dolgotrajno slabo vreme … Menda je bilo sto let nazaj nekaj mesecev dežja …

    Kajti ženska in moški sta si kar precej različna, celo kemično, hormonsko, kaj šele telesno, razumsko in duhovno. Moškemu je dana veliko večja moč, tako fizična kot duhovna, le na čustvenem področju so kilavi modeli pač šibkejši.

    Res je, pravi možaki ne morejo nastati brez pravih očetov ali stricev, vzgojiteljev, slabši časi pa kažejo neverjetno sposobnost narave, da SITUACIJE same vzgojijo določen procent moških v prave moške. V eni generaciji namreč ni mogoče zatreti genetike, pa četudi so pobili domala vse sposobne moške, ostale pa s kmetij odgnali v nemarne tovarne in bloke ter na sindikalne nečednosti.

    Zadnja vojna za Slovenijo je pokazala, da je možakarjev še zelo veliko, mnogi se iz udobnega mrtvila feminizma in našega komunizma vseeno zbudijo, ko pride čas. Kako boš zatrl genetiko samega sebe, če so bili stoletja nazaj vsi tvoji moški predniki uspešni obrtniki, po sili razmer pa dobri vojaki, ki so preživeli vse vojne, in nikoli postali pijanci?

    Vsaka generacija mora torej izkusiti nekaj hujšega, da obdrži “možakarsko kondicijo”. Balkanski melos poskrbi, da je na približno 40 let vedno kakšna vsaj manjša vojna. Takrat se poženščeni in skvarjeni moški rod delno resetira. Seveda ne vsi, del populacije pa zagotovo.

    Tak čas počasi znova prihaja. Ni pa zagotovo, da bo naš narod obstal, bodo pa obstali Poljaki, Ukrajinci, Rusi, tudi Hrvati … Precej jim bo pomagal Bog, ostalo pa bojevitost, ki je še v njih. In tudi mi se bomo rešili, le nekaj zelo slabih časov potrebujemo, in to čimprej. Moški potrebuje boj, da ostaja v formi. Brez boja je baba. Tudi svetniki in svetnice nenehno govorijo o boju.
    Če damo stvari skupaj: slabi časi na površje prinesejo slabe in dobre ljudi. Slabi delajo slabo, dobri pa bojujejo dvojni boj: boj s svojimi slabostmi in boj z zlom.

    Takšna bo naša prihodnost v naslednjih desetletjih.

  8. Splošno znano je, da imajo ženske v odnosu do moških tole največjo težavo:
    Da ne kažejo spoštovanja do moških, kar se potem odrazi povsod.

    Moški bi morali znova uveljaviti enakopraven položaj z ženskami, ne pa zdaj, ko smo v podrejenem položaju.

Prijava

Za komentiranje se prijavite