Vprašanje evropske in slovenske sprave

Spravljena in sproščena Slovenija je simbol celovite solidarnosti za prihodnost doma, do sosedov in v Evropi. Predno bo Slovenija postala gospodarsko uspešna država, mora postati kulturno enotna, enotna v tistih temeljnih vrednotah sobivanja, ki zagotavljajo edinost in različnost, ustvarjalnost in pestrost, ki omogočajo, da lahko pristna slovenska duša v polnosti zaživi.

V Sloveniji še nismo dobili prve transfuzije iz obdobja ustanoviteljev Evrope, ki je izhajala iz sprave in iz vzpostavitve kontrole nad problematično materijo, s ciljem, da se postopoma vzpostavi zaupanje. Pri nas ta problematična materija ni železo in premog ampak delitev oblasti. Partija je z OF okupirala oblast in nesrečni Kocbek je na to pristal. Partija je v času osamosvojitve govorila kako sestopa z oblasti, da bi z novo prevaro ostala na oblasti. To ji je v tranziciji popolnoma uspelo. In ko je na oblasti takrat ne kaže več človeškega obraza. Podobno je v muslimanskem svetu, zgodovina bližnjega vzhoda večkratno priča o tem. Ko so muslimani v večini in na oblasti je konec s toleranco. Imamo torej opravka z nekim obče človeškim pojavom, da večinski prevzem oblasti vodi v netolerantnost in v totalitarizem.

In kaj storiti? Po evropskem modelu je potrebno doseči dogovor o delitvi oblasti, o kontroli nad njo. Boste rekli vse to imamo. Formalno ja, dejansko ne. Kako priti do dejanske delitve oblasti. Najprej je potrebno sprostiti državljansko svobodo davkoplačevalcev in del njihovih obveznosti do države prepustiti državljanom da odločijo, kaj bo kdo podpiral na polju civilne družbe, katere del so tudi cerkve in verske skupnosti. Naslednji korak je delitev medijske oblasti. Pozicija in opozicija bi si morali razdeliti nacionalne medije tako, da vsaka obvladuje polovico. V sodstvu prav tako, vse ključne funkcije razdeliti tako, da sta pozicija in opozicija v ravnotežju in da se sodniki med seboj kontrolirajo. Do sedanja praksa ni pokazala, da sodna veja oblasti znotraj sebe to zmore. Naslednje področje, ki je popolnoma centralizirano je šolstvo. To je iz komunizma naprej strukturna mreža ideologije, ki je na oblasti. Šolstvo je potrebno decentarlizirati in razdeliti pristojnosti po ključu lokalnih skupnosti in regij. Ter na mesto kakršnih koli ideoloških paradigem uvesti pedagoške paradigme. Na univerzitetnem področju pa uvesti vavčarski sitstem in sistem povezave fakultet s terenom in delno financiranje iz terenskih potreb. Hkrati pa zaščiti tiste stroke, ki jih nek narod in država nujno potrebuje za svojo samopodobo. Univerze bi tako postale avtonomne vizavi študentov in vizavi potreb v državi. Na področju gospodarstva je potrebno sprostiti delovno zakonodajo, v določene stroke uvesti pridobivanje licenc za upravljanje svojega poklica in zmanjšati državno upravo na minimum. Državni uradniki bi morali biti podvrženi postopku licenciranja, ki bi ga opravljala zunanja neodvisna služba. V slovenskem primeru skoraj nujno iz tujine. Za sindikate sprejeti novo zakonodajo, ki bo iz njih naredila sindikate ne pa kripto politične stranke.

Naš nacionalni problem ni proizvodnja premoga in jekla, ter posledično izdelava orožja in njegova uporaba. Naš nacionalni problem je, da smo se pobijali s pomočjo tujega orožja in si očitamo na ta račun kolaboracijo. Ampak do pobijanja, do revolucije je prišlo zaradi vprašanja oblasti. In za to je naš kronični problem upravljanje z oblastjo in kako ob tem vprašanju doseči spravo. Medsebojno kontroliranje upravljanja z oblastjo zagotavlja to, kar Evropa danes ima, mir. Ampak ta ista Evropa na zahodu ne razume, da imamo mi  na vzhodu še vedno težave z razumevanjem in upravljanjem z oblastjo. Oni so prepričani, da je po padcu komunizma vzpostavljena demokratična kontrola med tremi vejami oblasti. Vendar žal temu ni tako. In če kdo skuša to spremeniti, pa ne rečem, da to počne na najbolj pameten način, takrat se dvignejo vsi mediji na vzhodu in zahodu zoper njega in ga skorajda že opredelijo za diktatorja. Tudi v Munstru je bilo tako, vsi so imeli na jeziku Orbana in Poljsko, nihče pa ni poskrbel za to, da bi za temi omizji sedeli tudi ljudje iz ene ali druga ali iz katerekoli vzhodne države in posredovali svoje videnje problemov.

 

 

Pripis uredništva:

Vprašanje evropske in slovenske sprave je eno od poglavij predavanja »Transfuzija spomina za Evropo in Slovenijo«, ki ga je dr. Ivan Štuhec imel na srečanju v organizaciji iniciative Prebudimo Slovenijo. Srečanje je bilo v soboto, 14. 10. 2017 v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Uvodna poglavja tega predavanja so dostopna TUKAJ in TUKAJ , sklepne misli pa TUKAJ.

Naslednja poglavja predavanja, ki ga je dr. Štuhec naslovil »Transfuzija spomina za Evropo in Slovenijo«, bomo objavili v prihodnjih dneh in tednih.