Vpliv japonske kulture na poslovno prakso

PREJELI SMO. V ponedeljek 24. oktobra 2011 se je uspešno odvil še en dogodek v organizaciji Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu in založbe Družina v okviru ciklusa predavanj poimenovanih »i³ (i na tretjo potenco) – inovativnost & interdisciplinarnost & internacionalnost«. Ciklus predavanj je namenjen iskanju novih odgovorov na izzive današnjega časa, predvsem na področju razvoja poslovanja, ekonomije, družbe in vrednot.

Tokratni večer je potekal v obliki pogovora na temo vpliva japonske kulture na japonsko poslovno prakso, ki sta prežeti s poslovno etiko, standardi poštenosti in odnosa do poslovnih deležnikov. Gosta večera sta bila prof. dr. Vladimir Kos, predavatelj na Katoliški univerzi Sophia University Tokio, soorganizatorici tokratnega pogovora, ki je zaradi dolgoletnega delovanja na Japonskem izvrsten poznavalec japonske družbe, kulture in japonskega verovanja, ter veleposlanik g. Miran Skender, predsednik Društva slovensko japonskega prijateljstva.

G. Skender je konkretno vzpostavljal gospodarske vezi med Japonsko in Slovenijo, njegov velik dosežek pa je tudi uresničena greenfield investicije japonske korporacije, vodilnega svetovnega proizvajalca robotov. Gosta sta poudarila, da je za prodor na japonski trg in uspešno sodelovanje z japonskim gospodarstvom potrebno veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, saj včasih lahko preteče precej časa do podpisa konkretne pogodbe. Japonska poslovna praksa namreč temelji na konsenzu in spoznavanju poslovnih partnerjev preko številnih sestankov in srečanj.

Ta poudarek je oba gosta in vodji pogovora dr. Žigo Andoljška s Fakultete za poslovne vede in g. Toneta Rodeta z založbe Družina ter vse prisotne na večeru pripeljal do zaključka, da japonska kultura in tudi japonski poslovni svet temeljita na naravnem občutku kooperativnosti, odgovornosti in poštenosti (negoljufije), torej na močnih etičnih vrednotah.

Prisotni gostje so tekom pogovora izpostavili tudi svoje izkušnje pri vstopanju na zahtevni japonski trg in s svojim prispevkom še obogatili večer. Še posebej je bilo poudarjeno, da je že veliko slovenskih visoko tehnoloških podjetij vzpostavilo izredno uspešno poslovno sodelovanje z Japonsko, in da je še ogromno neraziskanih in zato neizkoriščenih priložnosti in možnosti sodelovanja ne samo v avtomatizaciji, mehatroniki, robotiki, informacijsko komunikacijskih tehnologijah in jeklarski industriji, ampak tudi na področju kulture in humanističnih ved. Potrebno je večje odpiranje v smeri Japonske s strani Slovenije in obratno, Slovenije s strani Japonske, kjer ima Slovenija veliko prednosti zaradi kakovosti svojih proizvodov in naravne prilagodljivosti.

Foto: Fakulteta za poslovne vede