Vovk: Biti optimist kljub trenutni politiki

Te dni je mogoče med ljudmi in med mnogimi družinami zaznati velik pesimizem. Del krivde gre pripisati zgolj januarskemu obdobju, precej večji del pa finančni situaciji in družbenem stanju ter dejstvu, da se naši politiki in predvsem stari botri igrajo kot otroci v peskovniku.

Celo predsednik države ne igra očeta naroda, ampak le užaljeno ponavlja ene in iste fraze in kuje v zvezde Jankovića.

Za slednjega pa se celo ZDA bojijo, da bi se zavihtel na oblast in skupaj s svojo mrežo ter strici iz ozadja začel obračati Slovenijo proti Rusiji. Novinar enega bolj branih dnevnikov mi je pred dnevi dejal, da mu ni jasno, kako družba ne sprevidi, da smo dobili jasen signal iz tujine, ko Jankoviću za zmago ni čestital niti eden od evropskih politikov.

Finančna kriza se ni še niti dotaknila javnega sektorja – zaposleni v javnem sektorju priznavajo, da tako dobro kot živijo danes, še niso živeli. Malce jih skrbi le to, česa se bo tokrat lotil “skromni” Virant. Država se v zadnjih letih ni lotila varčevanja – raje si sposoja denar.

A posledice večanja dolga so na žalost tudi te, da se umetno podaljšuje “kruha in iger”, saj ima ta denar v naši nenormalnih razmerjih učinek na splošni trg. In družba se iz tega težko kaj nauči – česar ne čutiš in kar ne boli, to ni težava.

Vendar vsi Slovenci nismo tako neumni, kot se nam skuša pripisati, in globoko v sebi vemo, da ima tovrstno uživaštvo rok trajanja, ki smo se mu že približali. In, hočeš ali nočeš, začne te skrbeti za prihodnost. Prihodnost, ki že tako ali tako ni spodbudna za mlade družine.

Obrnimo naše razmišljanje

Naštel sem le peščico tem, o katerih se zadnje tedne pogovarjamo. Rad pa bi to negativno miselnost obrnil. Začel bom s Shakespearom, ki je zapisal: “Naši dvomi so izdajalci in zaradi njih lahko izgubimo tisto najboljše, kar bi pogosto lahko dosegli, če se le ne bi tako zelo bali poskušati.” Vsi imamo priložnost, da gledamo na stvari s pozitivnega ali negativnega gledišča. Takoj, ko zavzamemo držo pesimista, začnemo postajati depresivni in obupani. To pa ne koristi ne nam ne našim najbližjim. Še najmanj pa našim otrokom.

Potencial naših družin

Sprejmimo težave, zanikati jih nima smisla. Vse težave in preizkušnje, tudi trenutne v družbi, pridejo z namenom. Sprva je zelo težko dobiti uvid, kaj je lahko v določeni težavi dobrega.

To, da lahko živimo brez trpljenja, je izmišljotina sodobnega sveta. Kot da bi za vsako bolečino lahko hitro našli mašilo – recimo takšne: “Ko si slabe volje, se najej sladkarij!” Vendar, če živimo brez trpljenja, to pomeni, da živimo le na pol, ne živimo polnega življenja. Radost in bolečina gresta z roko v roki. Ko iz svojega življenja odstranimo bolečino, pri tem neizogibno odstranimo tudi radost.

Trenutne družbene razmere so priložnost, da okrepimo zaupanje v potenicale naših družin. Ko vidimo krizo in zlorabo institucij, lahko hitro uvidimo, da je edina “skupnost”, na katero lahko najbolj vplivamo, ravno lastna družina. Kot starši smo prvi in najbolj odgovorni ravno za svoje otroke. Nobena institucija in super-varuška ne vesta, kaj je za otroka res dobro, tako, kot to vesta ravno oče in mama. Živimo v času, ko lahko sprejmemo radikalne odločitve.

Ko se odločimo, da bomo na družbene razmere in predvsem težave gledali kot na svoje prijatelje, ki nam omogočjo spremembe, izberemo veselje. Vsaka težava / preizkušnja pride z namenom. Tako postopno postajamo boljši, bolj potrpežljivi.

Nobena situacija nam ne more vzeti veselja – človek mora biti vesel, četudi je bolan, četudi je čustveno na samem dnu, četudi je pristal na vozičku, četudi je oblast proti njemu, četudi je slabo vreme.

Poštenost, ustvarjalnost

Tako kot razmišljamo, tako tudi ravnamo. Zato moramo prevzeti nadzor nad vzorci svojega razmišljanja in verjeti v najboljše, ko gre za nas same, družino, življenje, probleme, ljudi, čas in Boga.

Na razrešitev naše politične situacije na žalost nimamo veliko vpliva (če seveda ne bo še enih volitev). Lahko pa si drznemo verjeti – upati, da se bo Karel Erjavec le odločil za desno vlado in vstopil v koalicijo z Janezom Janšo. Zakaj? V demokraciji je nekaj najbolj naravnega, da je en mandat na oblasti eden in drug mandat drugi – le to je lahko garancija, da se nekdo ne zasidra kot parazit v državo in jo izčrpuje ter manipulira ljudi. Kaj levica (ne)zmore, je že pokazala v zadnjih treh letih in povsem nesmiselno je, da bi jo sedaj le preoblekli in tako nadaljevali.

Kot družba, podjetniki in posamezniki lahko že danes začnemo utrjevati poštenost in ustvarjalnost. Naloga politike in države pa je, da nam omogoči razmere, v katerih lahko svobodno in brez korupcije ustvarjamo boljšo družbo – to lahko celo zahtevamo.

Vir: Iskreni.net