Velike populacije volkov samo s puškami ne bo mogoče zmanjšati ali iztrebiti

28
1282

Fraza »odvzeti volka iz okolja« je primer politične korektnostiPred leti mi je prišla v roke zanimiva knjiga bosanskega gozdarja in lovca Milana Kneževića ter njegovega sina ing. Ratka Kneževića z naslovom Vuk, život, štetnost i tamanjenje (Volk, življenje, škodljivost in zatiranje). Avtorja opisujeta problematiko volkov med obema svetovnima vojnama. V Bosni in Hercegovini ter v vsej Jugoslaviji so bili volkovi tedaj in tudi še po drugi svetovni vojni velik problem Koliko domačih živali so tedaj volkovi poklali, nam prikazuje tabela.

Leto Konji in osli Govedo Ovce Koze Svinje Skupaj Št. ubitih

volkov

1913 236 337 7.143 243 7.959 208
1925 749 1.176 12.588 6.511 777 21.801 362
1937 882 2.481 21.961 9.967 35.291 192

 

Podatki za leti 1913 in 1925 veljajo za BiH, za leto 1937 pa za vso Jugoslavijo. Tedaj je bilo v BiH za poljedelstvo primernih le okoli 30 % zemljišč, vse ostale površine so bile ali kraške ali gorske, poraščene pretežno z gozdovi. V takih razmerah je bila najdonosnejša kmetijska dejavnost pašna živinoreja govedi, ovac, koz in konjev ter oslov. Volk je oportunistična žival, ki lovi in pobija domače živali, ker jim je to lažje kot upleniti divjad.

Velike populacije volkov s puškami ni mogoče zmanjšati ali iztrebiti

Kot navaja avtor Milan Knežević, en volk povprečno požre 3 kg mesa na dan, kar letno znaša okoli 1.100 kg. Količina oziroma teža poklanih živali pa je še nekajkrat večja, saj volkovi le redko požrejo celo žival, ki je lahko nekajkrat težja od njih samih. Zaradi stalnih napadov volkov so bili prebivalci teh krajev v obupnem položaju Pred napadi volkov so bili pogosto brez moči. Volkovi so napadali in davili celo pse na hišnem pragu.

Ker volkovi napadajo ponoči, pastirji pogosto niso spali in so volkove odganjali s pomočjo psov, z ognjem in s kričanjem. Ker je  volk zelo nezaupljiva in previdna žival, jo tudi izkušen lovec težko zaleze in ustreli. Zato je velike populacije s puškami nemogoče zmanjšati ali iztrebiti. Za množično zatiranje so še po drugi svetovni vojni tudi v Sloveniji uporabljali strupe, npr. cianovodikovo kislino v stekleni ampuli, ki so jo vstavljali v mesene vabe.

Knežević je kot gozdar in lovec služboval 45 let, zato je navade volkov dobro poznal in s tem tudi taktiko, kako upleniti volka. Veliko védenja si je nabral tudi iz pripovedovanj pastirjev, drugih lovcev in gozdarjev. V Sloveniji tako bogatih izkušenj nimamo, imamo pa zelo razvejeno mrežo opazovanj, v katero so vključeni lovci, gozdarji, lastniki drobnice in posamezniki. Sledenje posameznih osebkov poteka tudi z modernimi metodami, kot je GPS-GSM telemetrija.

Močan porast napadov volkov na domače pašne živali je vnesel v strokovno in laično javnost veliko nemira. Na eni strani imamo lastnike in rejce drobnice in drugih živali, na drugi pa nevladne organizacije in ljubitelje narave, ki na volkove gledajo s simpatijo in podcenjujejo njihovo napadalnost in škodljivost. Vmes so strokovnjaki različnih védenj in znanj, ki skušajo ubrati srednjo pot in pomiriti obe strani, tako, da bi se našla za vse primerna rešitev.

Z volkom ne moremo ravnati kot s človeško ribico

Pri ljubiteljih narave, ki se jim volkovi smilijo, pogrešamo vsaj nekaj sočutja tudi z razmesarjenimi ovcami in z lastniki teh živali. Vživeti se moramo v njihove občutke, ko se vsako juro s strahom odpravijo na ogled svojih živali. Koliko jih bo zopet mrtvih in ranjenih? Koliko dela bodo imeli s tem in kolikšna bo škoda?

Čeprav je volk zaščitena žival, ne moremo z njimi ravnati kot s človeško ribico, ki bolj ali manj ždi v svojem jamskem okolju. Volk je zelo gibljiva žival, saj v enem dnevu lahko preteče po več deset kilometrov in pri tem prehaja ne samo čez meje posameznih lovskih revirjev, temveč tudi čez občinske in državne meje. Življenjski prostor volkov je zelo velik. To so velike strnjene gozdne površine, v katerih je malo naselij in dovolj divjadi, da se lahko prehranjujejo. V Sloveniji so za volkove primerni gozdovi od Kočevskega Roga  in javorniško snežniškega pogorja, čez hrvaško mejo v Gorski Kotar in od tam do Velike in Male Kapele. Nikakor pa volk ne sodi v druge predele Slovenije, kjer je poseljenost velika in kjer je tudi veliko čred domačih živali.

V naravi volkovi običajno gonijo divjad na velikih razdaljah, dokler se ta ne utrudi in jo lahko pokončajo. Če imajo hrane v izobilju na ograjenih pašnikih, se ne bodo trudili z dolgimi in napornimi pogoni. Ker se ovce, koze ali govedo pasejo na ograjenih pašnikih, se ob napadu ne morejo razbežati. Ovce imajo tudi to navado, da se v nevarnosti stisnejo v gručo in je zato med njimi najhujši pokol.

Fraza »odvzeti volka iz okolja« je primer politične korektnosti

Volkove moramo odstraniti z območij goste poseljenosti. To pomeni vsaj z dveh tretjin slovenske površine. Skoraj edini način je odstrel. Ker so volkovi zaščitene živali z oznako ogrožene vrste, jih ni dovoljeno nepooblaščeno streljati. Sprejeti bo treba zakon, ki bo upošteval življenjske navade volkov in mnenja ljudi, ki se na to spoznajo. Ne glede na različna stališča v javnosti, moramo porast števila volkov jemati resno. Tudi prepričevanje, da je volk človeku nenevarna žival, je treba jemati s pridržkom. Opraviti imamo z generacijo volkov, ki nimajo spominskega zapisa, da je človek zanje nevaren in ga lahko imajo za lahek plen. Nerazumljivo je, da se v naši vladi niso sposobni odzvati hitro in učinkovito. Kot v drugih primerih tudi pri odločitvi za odstrel mečkajo in obsojajo vse, ki terjajo hitro ukrepanje, populizma in zakona ulice.

Za zaključek samo še kratek komentar. V javnih občilih se uporablja fraza »odvzeti volka iz okolja«. To je primer politične korektnosti, ki je lažna in zavajajoča. Ali to pomeni, da volka primemo in odnesemo drugam? Ravno tako neprimeren izraz je »odlov«. Slovar slovenskega knjižnega jezika ima za odlov naslednjo razlago: odlov lovljenje divjadi, rib z namenom, da se izpustijo drugod: Da ne bo kakšnih dvomov: divje živali (divjad), ki se prekomerno namnožijo, lahko odstranimo samo tako, da jih postrelimo. Strokovni in nedvoumni izraz za to je »odstrel«. V SSKJ piše: z odstrelom uravnavamo število divjadi do mere, da je možno sobivanje z ljudmi.

28 KOMENTARJI

    • Gospod Svitase,
      midva sva seveda za ljudi. Ampak najina beseda bolj malo velja, reciva prav nič v primerjavo s Sorosovo. Pa je ta oznanjevalec kulture smrti le tretja liga vplivnežev, za katere sva midva le motnja v pogledu na živali, sva manj kot govedo, ker naju ne morejo jesti.

      Naj spet navedem besede znanega duhovnika Štuheca: “Kdor še vedno verjame, da svet vodi izvoljena politika, se globoko moti!” Te besede najdete na https://www.casnik.si/ivan-stuhec-quo-vadis-evropa/

  1. Odločitev ne bi smela biti težka.

    Je pa podobna tisti:

    Ali smo proti otrokom ali za otroke, da jim omogočimo življenje in naš obstoj?!

  2. Najverjetneje je vzrok v tem, da se čedalje bolj obnašamo kot zveri in zato ne gremo v pozitivno življenjsko smer.

    • Gospod Svtase,
      pišete v prvi osebi ednine. Jaz se ne obnašam kot zver pa tudi za vas močno, moooočnooo, mooooooooooooooooočnoooooooooooooo dvomim, da ste zver.

  3. Ob brskanju po družbenih omrežjih sem dobila vtis, da med mladimi prevladuje trend, da so živali boljše od ljudi.
    In da med živalmi ni hinavščine, škodoželjnosti itd., kar da je prisotno pri človeku.
    Skratka odnos z živaljo da je enostavnejši (lepši)!?

    • Ja, pa tudi ubogajo bolj, zato imajo mnogi mladi pari raje cucke kot otroke. Stvar postaja že morbidna.

  4. Ni treba pretiravati s tem, kako velika groznja varnosti cloveka oz otroka da je volk. Ali medved. Pes je mnogo vecja. Pa je narejeno vse, da agresivni psi ne bi bili groznja? Recimo z idejo, da se postreli vse agresivne pse ali kar vse pse? Promet je mnogo vecja groznja. Bo prepovedan zato promet? Elektricni skiroji so mnogo vecja groznja ljudem. Zakaj jih dovolimo?

    Realno vprasanje je, kako zascititi rejce drobnice in njihove zivali. Dobro bi bilo, ce bi to slo brez manipuliranj o zvereh, ki da jedo otroke ali celo odrasle. Sicer pa je v gozdu in travniku pri nas dalec najbolj nevarna “zver” klop.

      • Saj ni nujno, da je moj komentar direktno na avtorja. Drugi pa so to navajali kot argument, zakaj se je treba znebiti volka.

        • Slovenija je obsedena z varnostjo. Vsekakor teh nekaj volkov ne bo noben problem z odstrelom. Ali pa nekaj medvedov.
          Že ograjevanje pašnikov je povsem nerazumno in ne vem več, kako nam take stvari sploh uspevajo. Objokovanje, ker ni popolne varnosti?! Slovenija mi je videt totalno skregana družba, ker se nič več ve, čemu kaj služi in zakaj se kaj počne.

  5. Zakaj imajo nekateri ljudje rajši živali kot ljudi? Zato, ker se premajhno pozornost daje duhovnosti in dvigu duhovnih vrednot med ljudmi.

    Duhovne vrednote so podrejen agresivni tekmovalnosti, mafioznosti in nasploh negativnemu odnosu do ljudi: obrekovanju, nevoščljivosti, privoščljivosti, nesolidarnosti, škodoželjnosti, sebičnosti….

    To pa ne pomeni, da ne sme biti ustvarjalne kritike in ustvarjalnih predlogov.

    Namesto, da bi spodbujali in negovali duhovne vrednote človekoljubja, resnicoljubja, pravičnosti, poštenja, razumevanja, ustvarjalnega sodelovanja…..

  6. Pa ne mislim, da imajo vsi tisti, ki imajo radi živali premalo duhovnih vrednot. Mnogi jih imajo celo več.

    Problem je sistemske narave, ker ni nobenih spodbud za dvig duhovnih vrednot v slovenski skupnosti.

    Srečujemo pa se z nasprotnimi pojavi, ki jih običajno lansira prav oblastna politika:
    – z oblikovanjem drugorazrednih državljanov
    – z malikovanjem nečlovekoljubne zgodovine in nečlovekoljubnih dejanj
    – z nespoštovanjem človekovih pravic in osebnega dostojanstva, ko gre za domače, slovenske soljudi.
    – z nespoštovanjem slovenske kulturne dediščine in nasploh nesonaravnega in nesostvarstvenega življenja…..

  7. Kam cilja naslov, da puške niso dovolj, mi ni razumljivo?!
    Smo pa spet dosegli nivo političnega dialoga: Vlada pravi, ogradite si pašnike. Kmetje: Ogradite si gozdove! 🙂
    Ogradili smo kar državo!!!!

    • Za množično zatiranje so še po drugi svetovni vojni tudi v Sloveniji uporabljali strupe, npr. cianovodikovo kislino v stekleni ampuli, ki so jo vstavljali v mesene vabe.

  8. Na področju telesne kondicije je oblast omogočila neverjetno dobre pogoje, tekmovanja in spodbude.

    Na področju pozitivne duhovne kondicije ljudi pa pa mnogo manj.

  9. Kmetje so bili od nekdaj razredni sovražniki slovenskih komunistov. Kot taki so zapisani tudi pri ponosnih naslednikih slednjih.

  10. Pomagalo bi odstreliti, čim ga najdejo na pašniku. Volk bi to dobro izvedel, do kje lahko gre.

  11. Pomagalo bi odstreliti, čim ga najdejo na pašniku. Volk bi to dobro izvedel, do kje lahko gre, medbed tudi

  12. Ne tako z volkom! Macek ga je tako preganjal. Ribicic tudi.

    Vovk je vendar slovenski svetniski kandidat! Katoliske cerkve. V isti izbi je prezivljal svoje otrostvo kot France Preseren. Malo spostovanja torej, prosim!

  13. skrbi hitra rast poulacij zveri in nezmožnost lovske zveze izvesti odstrel…. zveri lahko tako uničijo govedorejo in rejo drobnice, ki še edini zagotavljata ohranjanje kulturne krajine v Sloveniji.
    a bi res radi, da naša država po goznatosti prehiti tudi skandinavce?

  14. Saj ne gre za tekmo, gre za plenjenje in uničenje. Toda tako oblast ste izbrali in ankete kažejo, da jo boste še, zato ste izbrali uničenje države, revščino, naseljevanje kulture vojnih spopadov, nizke kulture dela in nikakršen standard, podpiranje lenuhov in kriminalcev. To je bila v zadnjih 25. letih pretežno vaša tovrstna izbira, četudi je bila kdaj na oblasti pomladna opcija pa ni imela zadostne večine, to pa ne pomeni reformno naravnanost glav v tej ukradeni državi. Jo pač nočete nazaj! Pa naj vas molzejo in tepejo, če je taka vaša volja, dragi volivci in dobri ljudje, ki ste slabo oblast tako “kaznovali”, da niste šli volit boljših.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite