Demokratično večino imajo v svojih rokah volivci, ki pa ne padejo z neba

Da bomo s smelostjo in daljnovidnostjo in vsemi tistimi, ki podobno razmišljajo, obnovili in ohranili našo domovino in Evropo, potrebujemo demokratično večino, ki jo imajo volivci v svojih rokah. Volivci pa, kot vemo, ne padejo z neba.

Ko sva se s soprogo v nedeljo napotila na volišče, sem imel že nakako slab občutek v želodcu. Zjutraj po zajtrku se je oglasil pri nama eden ožjih sorodnikov in v razgovoru razkril, da volit bo že šel, ne ve pa še, za kaj sploh gre. Slišal je pa na več koncih, da je naša pitna voda v nevarnosti zaradi nekih novih zakonov vlade.

Volivci niso vedeli, za kaj pri referendumu gre, na nikakršno skrb za okolje v socializmu so pa tudi pozabili

Spomnil sem se, da sem še jaz nekaj dni prej malo podrobneje pogledal, za kaj res gre. Jasno stališče do referenduma je zavzela tudi NOVA24TV. A na žalost je večina državljank in državljanov ne gleda. Na drugih javnih medijih pa je bila zadeva prikazana tako, da je volivce prej zbegala, kot jim pomagala pri odločitvi. O pač, veliko se je govorilo o ogroženosti pitne vode, čeprav pri dveh dopolnitvah zakonodaje niti ne gre v prvi vrsti za pitno vodo. Na to so pa volivci občutljivi. Še v krvi so jim problemi s pitno vodo v tistih čudovitih socialističnih časih.

Ko sem jaz na Bavarskem povsod lahko pil vodo iz pipe, da sem se sploh odvadil kupovati vodo v steklenicah, so v Sloveniji marsikje morali pitno vodo za otroke prekuhavati.

Na ta način sem tudi sorodnika kmalu prepričal, da bo volil za. Za boljše razumevanje, kako leva stran skrbi za vodo in okolje, sem mu še omenil kemijsko bombo na Jesenicah, kjer je železarna odlagala strupene odpadne tekočine v umetno jezero ob Savi. Slišal sem strokovnjake, ki so izrazili bojazen, če bi se ta strupeni mulj izlil v Savo, recimo zaradi kakšnega potresa, da bi bila ta zastrupljena na vsej dolžini.

Ne morem se zadržati, da ne bi tukaj omenil, da je jeseniški župan zaupal odločitev, kje naj nastane nova gorenjska bolnišnica, ali na Jesenicah ali v Radovljici, največji strokovnjakinji za vse, ponosni naslednici tistih vrlih okoljevarstvenikov iz rdečih časov Tanji Fajon.

Po oddaji glasovnic sva se oglasila še pri znanki naših let na kavici. Ponosno je izjavila, da je seveda tudi proti onesnaževanju vode. Vedno bolj mi je bilo jasno, da mi ni treba gledati večernega poročanja o izidu glasovanja.

Popolnoma jasno, kdo pa ni za čisto vodo in kdo ni za svobodno koriščenje jezerskih in morske obale.

Komunistična elita je zazidala obalo Blejskega jezera in ga potem nestrokovno sanirala

Ugotovil sem tudi, da so se v bran zdrave vode postavili celo tisti, katerih vzorniki so leta 1945 s tisoči trupel ogrožali našo pitno vodo, namreč ZZB NOB. V marksističnem slogu so patetično zapisali:

»Ker je govora o vodi, našem največjem naravnem bogastvu, v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije zagovarjamo javno blaginjo za vse in ne zasebnega razkošja le za nekatere.«

Tovariša Križmana sprašujem, ali bi si bil upal to napisati v času, ko je Titova svojat gradila objekte ob Blejskem jezeru in ga onesnaževala. Bled ni imel čistilnih naprav. Da se jezero ni usmradilo, so ga sanirali z natego, da se lahko voda v jezeru hitro osveži, kar ima pa katastrofalne posledice za biološko ravnotežje.

Volivci so potrebni za uspeh desne politike na volitvah, le člani in simpatizerji strank niso dovolj

Te stvari navajam le zato, da se vidi, kakšne velike možnosti je imela desnica za argumente, da se ne podpre referendum, ki ga je izzvala levica iz čisto nizkih ideoloških nagibov oziroma zgolj zaradi ofenzive proti sedanji vladi. To nam mora biti v poduk, da se kljub boljšim argumentom ne smemo zanašati na to, da jih vsi volivci z nami delijo oziroma da to vedo.

Vsaka desna stranka se mora zavedati, da so za ugoden izid volitev potrebni volivci, ki jih potrebujejo veliko več kot je članov strank in njihovih simpatizerjev. Posvetiti se bomo morali misijonarskemu delu, iti med ljudi, med neprepričane.

Pred kratkim sem se ponudil eni desnih strank, da ji pomagam pri organiziranju predavanj o politiki, zgodovini, o demokraciji. Zakaj takšen dobronameren predlog ni vreden niti odgovora?
V Zboru za republiko sem že sprožil idejo, da bi se člani, sami akademiki, dali na razpolago za ta način dela. Samo z modrovanjem ne bomo daleč prišli. Volivci se pridobijo z dobrimi programi, če jih znamo tudi predstaviti, zaupanje volivcev se pridobi s pokazano smelostjo stranke, ne aroganco. Volivci morajo dobiti občutek, da bo z našo vlado v dobrih rokah, da se jim ne bo treba bati za službo, ker ne zagovarjajo ravno določene stranke. Zaposlitev in politična orientacija morata že končno biti dva para čevljev. Ko zaposleni prestopi prag podjetja, je še samo delavec ali uslužbenec tega podjetja. Ko pa zapusti po službi podjetje, je v odnosu do delodajalca politično popolnoma svoboden.

Volivci ne iščejo sami, kdo ima dober program, treba jim ga je znati predstaviti

To so osnove demokracije. Zato bi ne smelo biti tako težko braniti naše desnosredinske pozicije. Ampak nihče, ki je prepričan, da ima dober program in sposobnost ter znanje, da popelje državo v mirnejše vode, polne rib, se ne sme zanesti na to, da bodo volivci kar samodejno drveli k njemu. Leva opozicija ima v svojem arzenalu kup nevarnega orožja: laž, sprenevedanje, zavajanje in brezbrižnost, ki dovoli celo razkroj družbe in države s pomočjo levega toka, ki preplavlja Evropo, ki pa še ni utonila.

Zato tisti, ki smo prepričani, da se lahko tem škodljivim pojavom in trendom upremo, ne smemo graditi na upanju na boljše čase, ampak na prepričanju, da bomo s smelostjo in daljnovidnostjo in vsemi tistimi, ki podobno razmišljajo, obnovili in ohranili našo domovino in Evropo. Za te smele poteze pa potrebujemo demokratično večino, ki jo imajo volivci v svojih rokah. Volivci pa, kot vemo, ne padejo z neba.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.