Volitve priložnost za srednjo pot

6

Naša zgodovina je, posebno v zadnjem času, zaporedje zgodovinskih križišč. Na njih nam politiki ponujajo predvsem smer levo – desno. Čeprav večini državljanov najbolj ustreza sredina, t.j. “naravnost”, te možnosti praktično ni na spisku. Pred drugim krogom predsedniških volitev pa se srednja pot kaže kot realna možnost.

Ob srečanju z realnostjo, predvsem z izbiro levo – desno, se človek sprašuje, kje sploh je v človeški naravi vzrok za tako delitev. Odgovor so v zadnjem času odkrili avstralski raziskovalci, ki so na vzorcu 13.000 oseb našli za konservativne preiskovance večjo aktivnost živčnih prenašalcev zlasti glutamata in serotonina. Oba sodelujeta pri odzivu možganov na nevarnost in strah. To se ujema z rezultati drugih študij, ki kažejo, da na znake nevarnosti, vključno z nevarnostjo okužbe, in celo šibkih motenj, kot je npr. nenadni hrup, konservativci reagirajo izraziteje kot liberalci. Dopamin, ki je, kot je že dolgo znano, povezan z odprtostjo za nove izkušnje, je med najbolj poznanimi vzroki za liberalno usmerjenost oseb.

Nakazane razlike so videti majhne in bi pričakovali usmeritve levo-desno bolj priložnostne, kot kategorične. Pri nas pa je do nedavnega kazalo, da so opredelitve večne. Posebno še zaradi revolucije in državljanske vojne. Raziskave v ZDA pa kažejo, da je bila tam do pred nekaj desetletij, delitev med liberalci in konservativci zares tako mehka, da so vsaj nekateri poslanci parlamenta, po burnih debatah, sedli za isto mizo ob pivu. Zadnji dve desetletji pa so se (iz za enkrat neznanih vzrokov) odnosi zaostrili. Prijateljstvo se je sicer ohladilo, do sovraštva pa še ni prišlo.

Slovenci živimo zgodovinski trenutek, ko bomo morda dolino med levico in desnico (liberalci- konservativci), po kateri teče reka sovraštva, z novimi volitvami vsaj delno zasuli. Seveda v ta namen ne bo dovolj eno skupno pivo. Potrebujemo ustrezno spoznanje obeh strani, da nam gori hiša. Da ni časa za razpravo o pobotanju, o spravi, ampak nas kliče sirena: »Na pomoč«! »Na sodelovanje«!. Ni časa za iskanje novih, drugače pobarvanih gasilnih aparatov, ampak je treba samo izločiti neuporabne, čim hitreje videti kaj delajo ostali in se jim pridružiti. Videti, sprejeti in sodelovati!

Morda pa bo pogasitev požara vmesni korak do gostilniške mize s pivom in do poslušanja drug drugega. Tudi o spravi. Morda bo kdo potegnil iz žepa ključ od skrinje poguma v kateri so spravljeni predlogi , ki pa bodo morali še nekaj časa počakati.

Sprava, o kateri teče beseda, je v slovenski civilni družbi obdelana zelo na široko in vsestransko. Na obeh straneh. V politiki pa potekajo razprave zelo počasi, ali jih sploh ni. Vzrok je v (tajnem) pravilu: »Na prvem mestu so interesi stranke in šele na drugem so interesi države«. Ker imamo Slovenci državo šele dve desetletji, je država pogosto pozabljena na stranskem tiru. Zamudo bo treba najprej zmanjšati, nato pa začeti razpravo.

Foto: Siol

 


6 KOMENTARJI

  1. No, pa je prišlo na dan o vzrokih naravnanosti med konservatizom in liberarnostjo. Glutamat in serotonin. Ni me prepričalo. Bo potrebno še več raziskav. Nočem se opredeljevati za eno ali drugo, vsekakor pa mi bolj ležijo preiskušene vrednote. Ne zavračam izzivov, pravzaprav sem bolj pustolovsko naravnana. In etnografsko, če bi drugače rekli tradicionalno. Človek sem, ženska, mati in babica, Slovenka in Evropejka. Ne bi rada za seboj pustila pogorišča, ne nedokončanih projektov. Koga bom tudi prizadela, saj mi je bila dodeljena takšna vloga; krivice se ob meni razrešijo. Ni pometeno pod preprogo, kot bi marsikdo rad. Zanima me, kateremu tipu je prisojena večja odgovornost. Predvsem pa smo ljudje dveh rok, leve in desne. Leva drži, desna dela. In se ne kregata med seboj.

  2. Še en butast prispevek – in to na Majstrov dan. Ma bravo.

    V Sloveniji “ni” kake sovražnosti med levico in desnico (liberalci- konservativci), sicer najbrž tudi ta obstaja, in sicer v glavicah polpismenih pionirčkov, nafopanih s kretenizmi tipa levica/desnica, liberalci/konzervativci in kar je še tovrstnih fdv-jevskih kretenizmov, vsekakor pa ne na nivoju, da bi jo lahko posplošili na vesoljno Slovenijo.

    V Slovenijo poteka vojna med SRBOSLAVIJO in Slovenijo.

    Ta slika je povsem jasna tudi na volišču:

    – na eni strani so Slovenci in demokratično usmerjeni državljani drugih narodnosti, ki volijo demokratične (pomladne) stranke,

    – na drugi strani so pripadniki in simpatizerji SRBOSLAVIJE (pingvini srboslavije, sd, lds, zares … in ostale izpostave komunistične partije jugoslavije (srboslavije)).

    milan kućan: “O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.”

    Imamo pa tudi pionirske zblojence, ki iščejo srednjo pot. Kaj je srednja pot med Slovenijo in srboslavijo??

    Seveda gre za prvorazredni kretenizem, ki so ga v murglah kupili pionirčki, ki “mislijo s svojo glavo”, ker, kot najbrž veste, so se ti pionirčki že rodili z lastno miselnostjo in niso prav ničesar nikjer pobrali.

    “Srednja pot”, “novi obrazi”, blablabla … in podobni kretenizmi, prav tako predstavljajo kućanovo pot.

    ___
    Slovenci smo že skozi tisočletja imeli SVOJE države, in je nimamo šele dvajset let. Dvajset let imamo sedanjo. Seveda pa ne čudi, da pionirji, ki ponavljajo neumnosti za pranje možganov iz tujega sveta (levica/desnica …), ponavljajo tudi take neumnosti o sicer znanih zgodovinskih dejstvih.

  3. Vzrok je v (tajnem) pravilu: »Na prvem mestu so interesi stranke in šele na drugem so interesi države«.

    To pravilo je To pravilo je zelo splošno in velja tako za posameznike kot za družbene skupnosti.
    Individulalistični trenutni interesi so motor družbe, dolgoročnost in razumski pogled par korakov naprej izumira.
    Fabrice Hadjadj v Le Monde-u zelo dobro opiše sedanjo družbeno preobrazmo “vérité sans amour” in “un amour sans vérité”.
    http://www.lemonde.fr/livres/article/2012/11/09/fabrice-hadjadj-faire-la-verite-dans-l-amour_1787819_3260.html
    (resnica brez ljubezni vizavi ljubezni brez resnice.)

    Problem ni zgolj slovenski, to je problem celotne zahodne družbe.

  4. V času prejšnje sestave državnega zbora sem v Joe Penasu opazil nekatere poslance iz poslanske skupine SLS in LDS ob kozarčku piva, mene sosednje družbe vedno zanimajo, nisem imel vtisa, da bi lahko njihova razprava obrodila sadove.

Comments are closed.