Kdo bo novi predsednik/ca države, tudi najvišja moralna avtoriteta?

22
Foto: D. Sterle (Facebook.com)

Drage gospe, gospodične in feministke, na letošnjih volitvah se nam, predvsem pa vam, ponuja velika priložnost, da na čelo države izvolimo eno izmed petih kandidatk. Žensko! Boste zmogle? Bomo v Sloveniji prvič v zgodovini samostojne države za predsednika, oziroma za predsednico mlade Slovenije izvolili žensko?

To vprašanje se mi po predstavitvi petih kandidatk žensk in štirih kandidatov, ponuja samo po sebi. Predvsem pa to vprašanje postavljam volivkam. Še posebno tistim, ki imajo polna usta moške nadvlade, ki trdijo, da jim ne dovolimo na vodilna mesta.

Ne dovolite se zmesti, ker nam mediji in tudi nekateri analitiki nenehno kot nepremagljivega ponujajo edinega moškega favorita aktualnega predsednika Boruta Pahorja. Osebno se mi to zdi tudi nepošteno. Ne vem, zakaj še nobena ženska, razen kandidatk, ni dvignila glasu o neenakosti? Zakaj že v naprej oznanjajo, da Pahor med vsemi osmimi kandidati nima konkurence. Tako početje je do ostalih nepošteno. Kot državljan se vprašam, zakaj potem sploh potrebujemo volitve? Zakaj toliko prahu in denarja za volitve, ko pa je že naprej znan njihov izid. Dovolj bi bila zgolj ponovna potrditev aktualnega predsednika. Toda tako ne more iti v demokraciji, volitve nam ponujajo izbiro. Zato volimo in izvolimo najboljšega.

Neglede na vse prednosti, ki jih ima dosedanji predsednik Republike Slovenije, kot je celo sam dejal, njegova kampanja traja že pet let, bi mediji morali vsem kandidatom vsaj v predvolilnem času nuditi enake možnosti. V tem času naj tudi aktualni predsednik ne bi smel imeti več pozornosti kot ostali, njegova predsedniška vloga naj bi v času enomesečne kampanje bila ‘zamrznjena’.

Volivci in volivke se po petletnem Pahorjevem mandatu smemo vprašati, če smo imeli predsednika, ki je dosledno, tako kot veleva naša ustava, opravljal svojo funkcijo, ki je najvišja v državi? V to smemo podvomiti, samo če se spomnimo, da je v funkciji predsednika RS opravljal dela, ki ne sodijo med predsedniška opravila. Košnja trave, barvanje zidov, kidanje gnoja, … ter še vrsta drugih del gotovo ne sodijo med naloge predsednika države. Zato se upravičeno vprašam, kdo je v času njegove odsotnosti namesto njega opravljal naloge in obveznosti predsednika države?

Prav tako mislim, da je čas, da Slovenci ne izvolimo predsednika, ki ne želi biti, poleg politične, tudi moralna avtoriteta. Zato za naslednjih pet let izvolimo dobrega kandidata ali kandidatko, ki nas bo vse državljanke in državljane s svojo politično in moralno avtoriteto, po sedmih desetletjih razkroja v naši družbi, imel/a za prvorazredne in enakovredne, da se bomo z njegovim / njenim zgledom v naslednjih  petih letih počutili srečnejše. Želim, da bo s svojo moralno avtoriteto povzdignil/a glas vsakokrat, ko bo katerikoli politik širil nestrpnost in sovraštvo nad katero koli versko ali politično skupnostjo.

Bo morda to zmogla predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak, ki obljublja, da bo boljša od sedanjega predsednika in bo združevala vse enako misleče? Žal pa ni sposobna preseči zamer do sestrske stranke SDS in njenega predsednika? Ali bomo izvolili ministrico za šolstvo izobraževanje in šport, dr. Majo Brenčič, ki je kot profesorica na FDV prejemala nadomestilo za (bog si ga vedi kakšno) pripravljenost? Seveda je denar, ko so to razkrili mediji, tudi vrnila. Saj sploh ni vedela povedati za kakšno pripravljenost za delo je šlo. Zapomnili pa smo se je predvsem, kako je ‘bentila’ zaradi blagoslovitve prostorov, namenjenih za šolsko dejavnost, na Polici pri Grosupljem. Po teh njenih izjavah mirno sklepam, da je njena strpnost do drugače mislečih zelo vprašljiva, še posebno do nas kristjanov.

Kandidatka stranke Glas za otroke Angelca Likovič, ki je bila pred upokojitvijo učiteljica in ravnateljica, nam obljublja nekaj, kar ne sodi med pristojnosti predsednika države. Morda ji bodo njeni svetovalci le pojasnili razliko med predsednikom države in ministrstvom za delo in socialo in bo med kampanjo spremenila svoj predvolilni program? Še je čas!

V času slovenskega osamosvajanja najmočnejša stranka SLS v ogenj pošilja mlado gospo, ki ji, tako se zdi, niso povedali, kaj pomeni biti kandidat za predsednika države in kakšne so njegove pristojnosti. Nosilec najvišje funkcije v državi je namreč pet let in to24 ur na dan v službi državljank in državljanov, zato mu časa za kuhanje marmelade in vlaganje kumaric najbrž ne ostane veliko.

Edina od ženskih kandidatk je samo Romana Tomc iz SDS ob vložitvi kandidature povedala, da bo predsednica vseh Slovencev in državljanov. Dejala namreč je, da bo, če bo izvoljena, predsedniško funkcijo opravljala s polno politično in predvsem z moralno odgovornostjo do vseh državljank in državljanov ter do države, ki jo bo predstavljala doma in po celem svetu. Ali ji bomo verjeli in zaupali svoj glas, je odvisno od nas? Res je, da je, da jo javnost ne pozna, kar še ne pomeni, da njene odlike niso primerne za predsednico. Znanja, ki ga ima in si ga je pridobila v evropskem parlamentu s funkcijami, ki jih tam opravlja, ne moremo zanemariti.

Prav tako ne smemo zanemariti sposobnosti in vrlin, ki jih imajo ostale štiri kandidatke za najvišjo politično funkcijo v naši državi.

Dobro da stranka Desus nima svojega kandidata, ker bi le ta že v prvem krogu, od svojih (potencialnih) članov, na katere se strankarski voditelji tako radi sklicujejo, prejel nezaupnico. Saj imamo upokojenci kljub starosti še dober spomin. So pa kandidaturo Boruta Pahorja, ki ga podpira stranka SD, naslednica Komunistične partije, podprli nekateri vidni člani Desusa, med njimi tudi predsednik Karl Erjavec.

Sicer pa aktualni predsednika države in kandidat za še en predsedniški mandat ni brez nahrbtnika preteklih funkciji, ki jih je opravljal. Kot predsednik vlade (2008 -2012) je sklenil sporazum s Hrvaško, da je le ta pristala na rešitev mejnega spora z arbitražo. Zaradi prisluškovalne, a nikoli razjasnjene afere, je Hrvaška sredi dela arbitražnega sodišča od sporazuma odstopila. »Nad nami je samo Bog«! so dejali na Hrvaškem. Sloveniji pa so ostali veliki stroški, njeno ozemlje in število prebivalstva pa se je spet zmanjšalo kot že nekajkrat v novejši zgodovini. Saj ne smemo pozabiti, da smo po razglasitvi arbitraže izgubili 20 % Piranskega zaliva in smo ostali brez proste poti do mednarodnih voda, 60 naših državljanov in državljank pa bo ostalo na hrvaški strani mejne črte.

Ljubljanska banka je od novembra 2008 in do 2010 »oprala« milijardo ameriških dolarjev. Aktualni predsednik RS in kandidat za nov predsedniški mandat je bil v tem času predsednik Vlade RS. Imel je na voljo vse informacije, saj je bil na vrhu državnega aparata, tudi Sove, da bi preprečil »pranje« denarja, ki je bil očitno namenjen iranskemu jedrskemu oboroževalnemu programu, in tudi ni ustavil gradnje TEŠ6, ki nas je davkoplačevalce zaradi netransparentnih pogodb z dobavitelji stala kar nekaj sto milijonov preveč.

Ostali trije kandidati so moškega spola. Če prvega omenimo župana Kopra, ki ga je v času svojega županovanja uredil v lepo obmorsko mesto, bomo volili še kamniškega župana in enega popolnoma neznanega kandidata. Bomo volili župana Kamnika, ki se je pred zasedbo županskega stolčka norčeval iz funkcije predsednika države. Še posebno iz pokojnega predsednika dr. Janeza Drnovška. Mu bo uspel preboj na prestol, katerega je pred tem opljuval. Deveti kandidat stopa v igro javnosti popolnoma neznan.

Zato lahko le upamo, da bomo v času predvolilne kampanje vse kandidate in kandidatke bolje spoznali in ocenili. Kajti po njih delih jih bomo spoznali in le enemu/eni izmed njih zaupali najvišji politični in moralni položaj  naši državi.

22 KOMENTARJI

  1. ZAKAJ VEČINA SLOVENCEV NE MARA MORALNE AVTORITETE?
    Družbena škodljivost nepotivnega zaposlovanja sina vrhovnega sodišča in hčerke predsednika države (Jankovič je namreč netransparentno nepotivno zaposlil sina Masleše in hčerko Turka) je zagotovo neprimerno večja, kot zgolj osebna korist navedenih otrok predsednika vrhovnega sodišča in predsednika države.
    Po moje je ravno zavračanje moralne avtoritete s strani večine državljanov bistvo volilnega uspeha (tudi Pahorjevega). Večina volivcev si očitno ne želi moralne avtoritete. To dokazujejo tudi drugi naši modeli:
    1. Ko je Cerar pred volitvami govoril in ugotavljal, da smo družba kraje in laži, zase ni nikoli trdil, da ne laže in ne krade. Torej je bil podobno kot Pahor s tem v zvezi iskren in ni lagal oziroma dajal lažnih obljub.
    Dvojno zaračunavanje potnih stroškov in veriženje podjetij Mira Cerarja zaradi izogibanja davkom so volivci očitno tolerirali v upanju, da bodo to lahko počeli tudi sami, ko bo Miro na oblasti.
    2. Janković je javno govoril, da kot predstavnik naročnika od izvajalcev del zahteva provizijo (zase ali druge ni pomembno in je po kazenski zakonodaji vseeno). Zagotovo ni možno pozabiti, da je Jurčku kupil maturo.
    Odgovor na postavljeno vprašanje torej glasi: Logično (sicer zmotno in pokvarjeno) razmišljanje ljudi (še posebej pa javno znanih navedenih Jankovićevih podpornikov) je, da je smiselno podpirati (voliti) tistega, ki uspe nekaznovano izvajati deviantne anomalije (svinjarije) v upanju, da tudi sami ne bodo kaznovani, če bodo ravnali v nasprotju s 4000 let starimi Mojzesovimi pravili (Ne laži, Ne kradi)…

    • … so volivci očitno tolerirali v upanju, da bodo to lahko počeli tudi sami, ko bo Miro na oblasti.

      … da tudi sami ne bodo kaznovani, če bodo ravnali v nasprotju s 4000 let starimi Mojzesovimi pravili.

      +++

      Kar trije plusi za kratko in jedrnato.

      A M E N !

    • OPPPPSSSS!
      Sam za pravila sem pa nekje bral, da niso bila Mojzesova in da niso stara samo 4.000 let. Mislim na prvi dekalog, ki je bil človeštvu predstavljen.

  2. Kdo bo predsednik države?

    Kmalu bomo volili predsednika RS. Predlagam, da kandidati odgovore na tri vprašanja. To so vprašanja za dvig in ohranitev ekonomske suverenosti RS, ki je pogoj za ohranitev kulture, naroda in države. Vprašanja so pomembna za državljane-volivce, kandidati za predsednika naj odgovore, kar znajo, volivci pa jim damo oceno na volitvah.
    Prvo vprašanje; Ali se boste prizadevali za spremembo volilnega sistema za DZ? To bi bil epohalni dosežek za uveljavitev neizpolnjenih ustavnih pravic državljanov in za razvoj Slovenije. Državljani nimamo pravice do izbire svojega kandidata, da mu lahko damo glas za mandat za oblast. Kdo bo izvoljen na listi politične stranke, odloča vodstvo stranke, ne pa volivci. To ni v skladu z ustavo. Ukradena nam je država. Obstoječi proporcionalni volilni sistem je bistveni vzrok za pojav osebne neodgovornosti v slovenski politiki in družbi ter vzrok negativne selekcije kadrov, kar zavira razvoj demokracije in blagostanja, ter omogoča tudi razrast korupcije. Berem članek iz l.2013: »Pahor bi prekinil »ledeno dobo« v politiki “; Politični vrh pri predsedniku države; Na mizi tudi spremembe volilnega sistema. SLS in SD imata pomisleke. Predsedniku Pahorju ni žal uspelo, osebni interesi predsednikov strank so bili nad skupnim dobro. Žalostno.
    Drugo vprašanje; kaj boste storili, da bomo Slovenci zaupali svoj kapital državi in podjetjem oz. menedžerjem? Slovenci ne zaupamo svoj privarčevani denar, svoj kapital, ne državi, ne menedžerjem. Pri naložbah s certifikati v vzajemni sklade smo se zelo opekli in bili opeharjeni pri privatizaciji. Pričakujemo razvoj gospodarstva in nova kvalitetna delovna mesta, z visoko dodano vrednostjo, da bo denar za razvoj in pokojnine. Po podatkih naj bi bilo v bankah že več kot 17 milijard evrov, od tega je za kar devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital (vzajemni in pokojninski skladi, zavarovalnice in posamezni vlagatelji) v višini okrog 10 milijard evrov, pa je bil pregnan v tujino, kjer financira naložbe in nova delovna mesta. Stanislav Kovač je že l. 2012 zapisal:« Gospodarska zbornica Slovenije raje lobira, naj se država še zadolžuje in zmanjšuje javni sektor, kot da bi se njeni člani podali na domači in tuje kapitalske trge. Šele s tem bi »prezadolžena in slabo vodena podjetja pretrgala popkovino z zgrešenim finančnim sistemom, ki je v tranziciji sataniziral kapitalske trge, poveličeval banke ter našemu gospodarstvu nataknil dolžniško zanko okoli vratu. Prof. dr. Peter Glavič, zaslužni profesor MU opozarja:«V Sloveniji je uničen kapitalski trg, ki je v tržnem gospodarstvu bistven za preživetje države in naroda,« Slovenci imamo v vzajemnih skladih samo pet odstotkov BDP (bruto domačega proizvoda) kapitala, Nemci ga imajo 40 odstotkov, ZDA pa 78 odstotkov. Prevladal je »kreditizem«, ki je glavni boter bančne luknje, ki jo krpamo državljani.
    Zakaj pri nas politika in javna stroka nista razvili domače vlaganje in množično delničarstvo, ki v razvitih uspešnih državah podpira in vlaga v lastno gospodarstvo in nova delovna mesta?
    Ali cilji in strategija pametne specializacije Slovenije in njena vizija ne obetajo razvoja dežele in prave naložbe tudi za slovenski kapital? Berem; »Zakaj narodi propadajo. Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali.«
    Tretje vprašanje; kaj boste storili, da bodo slovenska podjetja, ki nastopajo v isti tržni niši kot podjetja iz zahodne Evrope, lahko svojim zaposlenim zagotovila »primerljive evropske plače«? Prof. dr. Igor Emri, predsednik znanstvenega sveta za področje tehnike pri Agenciji za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) nedavno pravi: «Prodajati moramo znanje, in ne zgolj delovne sile. Rezultati slovenskih raziskovalcev so nedvomno velik tehnološki potencial in (za zdaj neizkoriščena) priložnost slovenskega gospodarstva in države Slovenije. Zakaj se to ne dogaja? Prof. dr. Emri pravi: »Odgovor je zelo preprost, slovenska industrija (z nekaj izjemami) ne potrebuje tovrstnega vrhunskega znanja, ker velika večina posluje v srednje- in nizkotehnoloških tržnih nišah, kar jasno dokazujejo nizke (nižje) plače zaposlenih v primerjavi z zahodno Evropo. Obenem pa znanj, ki jih potrebuje naša industrija, raziskovalna sfera ne razvija. Kaj vi menite, kaj je torej treba narediti, da bodo naše plače zaposlenih primerljive z zahodnoevropskimi? Ali naj gospodarstvo rešujejo samo nizke plače zaposlenih?

  3. Ehhhh, feministke bodo glasovale po naređenju iz Murgel in bodo celo po socialnih omrežjih objavljale selfije z obkroženim Serpetinškom, ki jih je njega dni verbalno privezoval za šporhate.

  4. Moralna avtoriteta?! Dajmo, ponudimo papežu da kandidira. Ziher bo zbral 3000 potrebnih podpisov.
    Kakšne izkrivljenosti premore slovenska mentaliteta, ni za gledat.
    Če se bo Kučan odločil zrušiti Pahorja bo podprl Novakovo in bo gladko zmagala.

    • “Če se bo Kučan odločil zrušiti Pahorja bo podprl Novakovo in bo gladko zmagala.”

      In JJ bo se bo ustrelil. Zato tega ne bomo videli.

  5. Ugotovitve parlamentarne komisije so bile tako zelo obremenilne za Boruta Pahorja, da je ta moral priznati, da je bil obveščen o pranju denarja skozi NLB in da kljub temu ni nič ukrepal.

    In:

    V raziskavi Politikon družbe Valicon je predsednik Pahor po objavi končnega seznama vseh predsedniških kandidatov še povečal prednost pred zasledovalci.

    http://reporter.si/clanek/slovenija/anketa-valicona-pahor-povecuje-prednost-drugi-krog-se-vedno-zelo-verjeten-537304

    Tudi če ne bi bilo te afere v katero je bil vpleten Pahor njemu nikdar ne bi dal glasu. Tako, da če se bo v drugi krog uvrstil poleg Pahorja še Šarac se drugega kroga ne bom (že drugič) udeležil enako kot, ko se je odločalo med Pahorjem in Tuerkom.

  6. Volitve niso vnaprej odločene, ker so Kučanovi časi na srečo mimo. V zunanji politiki, ki je pomemben, če ne najpomembnejši del predsedniških pristojnosti, je težko ne priznati, da ima Pahor daleč najboljše znanje, kvalifikacije in kilometrino. Če Slovence za svoje zastopstvo ne bo sram spustiti na evropski in svetovni politični parket nekega Šarca, potem se nas sam Bog usmili. Čeprav, če relativiziramo, Čehom gre dobro, kljub temu, da imajo Zemana za predsednika.

  7. @IF
    Nekega Šarca? Meni deluje precej dolgočasno in predvidljivo. Kot se tudi za predsedniškega kandidata tudi spodobi. Nekako ne razumem, zakaj tolikšen odpor do njega. Strinjam se da v primerjavi s Pahorjem deluje bolj robato, ampak kdo ne?

    Pahorju res ni mogoče veliko očitati pri upravljanju predstavniške funkcije, pri nekaterih ostalih pristojnostih pa se lahko boljše izkazal.

    Kakorkoli, vsi kandidati si zaslužijo spoštovanje, tudi tisti, ki se nam zdijo čisto mimo. Mi je pa žal, da je od kandidature odstopil Milan Jazbec. Se mi je zdel zelo dober in zanimiv kandidat.

  8. Avtor navija za kandidatko, ki se je v evropskem parlamentu izrekla proti najosnovnejšim človekovim pravicam. Je to najvišja moralna avtoriteta?

Comments are closed.