Vojna bo!

30
395

vojna boKo bo v Evropi začelo glasno škripati, bo Slovenija eno tistih območij, kjer bo začelo pokati, saj nimamo ustreznega kolektivnega imunskega sistema, ki bi v kritičnih situacijah zmogel omejiti najbolj brutalne izbruhe nasilja. Kolektivno nasilje oziroma zlo se razvija po podobni dinamiki kot nevihta – nakopičiti se mora veliko vlage, ozračje se mora pregreti, potrebna so kondenzacijska jedra,…, pred neurjem običajno nastopi zatišje, šele nato začne pihati, grmeti in padati. Slovenija je še posebej ogrožena, ker se nahaja v zelo nestabilnem delu sveta in v dobi, ki dobesedno ječi zaradi nakopičenih neravnovesij in napetosti. Če se v Južni Evropi v naslednjih desetih letih ne bodo sistematično udejanjile resnično potrebne družbene spremembe, ne bo več vprašanje, ali bo prišlo do izbruhov nasilja, primerljivega vojnemu stanju, temveč kdaj, do kako hudega in do kako dolgotrajnega?

Čeprav je slovenski »desni« tabor absoluten podpornik evropskih integracij, si moramo priznati, da je tudi »EU-elita« v veliki meri odtujena od realnosti. Lepo je sestankovati z nekaj tisoč ali deset tisoč evri mesečne plače v luksuznih pisarnah in hotelih; lepo je imeti obsežne sisteme subvencij, ki v precejšnji meri služijo podkupovanju lokalnih elit; lepo je biti optimističen, čeprav to predstavlja maligno manipulacijo; lahko je človeške stiske reducirati na statistične podatke; lahko si je zagotavljati podporo ekonomskih elit v zameno za podporo sistemu davčnih oaz, ki v resnici predstavljajo neprimerno večjo grožnjo miru, stabilnosti in varnosti človeštva, kot vse ostale svetovne teroristične organizacije skupaj; … Zaradi te odtujenosti »EU-eliti« v bistvu ni uspelo razrešiti prav nobenega problema v južnoevropskih državah, temveč jih je zgolj pometala pod preproge. Odtujenost od realnosti pa postaja tudi kolektivna bolezen. Če bi sovražnik z atomsko bombo zbrisal mesto Maribor z obličja zemlje, bi nas to verjetno streznilo in bi spoznali, da smo dejansko v izrednih razmerah. Ko pa smo v četrtek izvedeli, da nam je (zgolj) bančna luknja v prah in pepel spremenila premoženje, ki je enakovredno vrednosti vseh zgradb v mestu Maribor, smo to doživeli kot veselo novico, uspeh in olajšanje.

maribor 1312_2013
Maribor, 13.12.2013

Diagnoza: »Kolektivna norost!« Še večji problem pa je, da podobna bolezen že dalj časa razsaja po celotni Južni Evropi. Taktika oktroiranih vlad (npr. Italija, Grčija) ni dolgoročno vzdržna in bo po naravi stvari povzročila krepitev levega oziroma desnega ekstremizma ter nastanek diktatur. Še manj vzdržno je, da si mlade generacije ne bodo imel možnosti ustvariti »normalnega življenja«, zato se bomo pač morali sprijazniti z »nenormalnim življenjem«.

Južnoevropskim in še posebej slovenski družbi v bistvu zgolj sistemi socialne varnosti preprečujejo implozijo. Materialna blaginja je glavna kohezijska sila, ki zagotavlja mir in sožitje. Kakšno stanje duha bi imeli, če bi najvišjo pokojnino omejili na sedemsto evrov, če bi se ostali socialni transferji in subvencije prepolovile, če bi se število javnih uslužbencev in funkcionarjev zmanjšalo za tretjino, če bi polovica zaposlenih v monopolnih (para-)državnih podjetjih izgubila zaposlitev, če bi življenjski standard v povprečju upadel za petino, … ? Zagotovo zelo burno in tudi zelo nasilno. Kaj nas bo držalo skupaj, ko ne bo več veziva imenovanega socialna država?

Stanje v slovenski družbi je še bistveno slabše kot v večini ostalih južnoevropskih držav. Imamo ekonomsko in družbeno elito, katere večji del dobesedno prezira, zaničuje in sovraži »svojo« državo in »svoj« narod – tega pri ostalih južnoevropskih narodih ni zaslediti. Marginalne skupine in marginalni nazori še bolj intenzivno kot drugod na jugu zasedajo centralne pozicije v družbi. Sistemi negativne selekcije so postali družbena norma. Delo in poštenost v resnici ni več obča družbena vrednota. Množični morilci in zločinci predstavljajo nedotakljivo jedro elite, hkrati pa so že opravili in potencirali transfer svoje psihopatologije na svoje vnuke, zato bo nekaj povsem samoumevnega, da bodo vedenjski vzorci vnukov v turbulentnih časih podobni, kot so bila ravnanja njihovih dedov v nekem drugem nestabilnem obdobju. Tudi narodna ali vsaj državotvorna zavest prebivalcev Slovenije ne predstavlja nujno potrebnega veziva. Resnici na ljubo pa tudi desnica ni sposobna obsoditi in izločiti na svoje obrobje »bizarnosti«, ki jim je bila priča v zadnjih dvajsetih letih. Večina ne verjame ne v »cesarja«, še manj pa v Boga. Pa tudi verni bolj malo molimo. Družina je marginalizirana, družba pa razbita na prafaktorje. Družbo prežemajo najrazličnejše zasvojenosti, poganstvo, individualizem, materializem in potrošništvo. To je realnost našega kolektivnega imunskega sistema, ki se mora aktivirati v primeru pandemij. Zavedam se, da je tudi ogromno čudovitega in dobrega v slovenski družbi, ampak to ne more biti izgovor za ignoriranje prej opisane realnosti, temveč motivacija, da si vzpostavimo imunski sistem za primer hudih časov, saj bodo ti po naravi stvari prej ali slej prišli.

Zavedati se moramo, da red ustvarja red, nered ustvarja nered in nenormalnost ustvarja še večjo nenormalnost. Kritična masa nestabilnosti je v sredozemskih državah zelo verjetno že presežena, zato je zgolj vprašanje časa in dinamike sproščanja negativne energije, ki je nakopičena v njihovih družbah. Daleč najbolj nevarna je taktika zanikanja in odtujevanja od realnosti. Sedanja gospodarska kriza v bistvu predstavlja za Slovenijo najmanjši problem. Neprimerno hujša nevarnost so demoni, ki blodijo po naši deželi in čakajo na primeren trenutek, da si bodo dali duška. Resnično grozljivo je, da so se ti demoni iz dedov preselili na njihove vnuke. V pregovoru, da resnica vedno zmaga, nikoli pa ne triumfira, se skriva mehanizem zmage dobrega nad zlom – ni v tem, da resnica triumfira nad lažjo, temveč v tem, da sta resnica in pravica imanentni kategoriji, laž in zlo pa s časom odmirata. Problem pa nastane, ko seme laži in zla pade na plodno njivo otrok ali celo vnukov. V mentaliteti slovenske elite je ta laž in to zlo »pravica do umora in ropa z namenom osvojitve in ohranitve oblasti«. Takšne deviantnosti se občasno pojavljajo tudi v drugih civiliziranih družbah, vendar ostajajo na obrobju, ker jih ukoreninjena zavest pravne in demokratične države odriva na obrobje. Stopnja pravne varnosti v samostojni Sloveniji pa je najbolj nazorno vidna na področju preganjanja in zatiranja najhujših primerov gospodarske kriminalitete. Določbe kazenskega zakonika, ki obravnavajo gospodarsko kriminaliteto, se od leta 1994 niso spreminjale. Opozoriti je potrebno, da je na kazensko pravnem področju načelo zakonitosti še posebej dosledno uveljavljeno, kar pomeni, da tam organi pregona in sodišča nimajo pravice do kakšne posebne diskrecije in ekstenzivnih jezikovnih interpretacij. Zunanji opazovalec zato dobi občutek, da našo policijo in pravosodje vodi neka vsemogočna nevidna roka, ki jima je v obdobju od 1994 do 2008 preprečevala kakršen koli pregon in sankcioniranje najhujših kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete, po letu 2008 pa je ta nevidna roka obrnila palec, s čimer se je začela sezona selektivnega lova na gospodarski kriminal rdeče, črne, rumene in vseh ostalih barv. Da ne bo pomote – sedanje stanje zaradi pregona vsaj nekaterih gospodarskih delinkventov je bolj normalno, kot tisto pred letom 2008. Nenormalno pa je, da očitno obstaja neka nevidna roka, ki policijo in pravosodju usmerja, kdaj se koga ne sme preganjati in sankcionirati, kdaj pa se določene posameznike mora. Takšno stanje nima prav nobene zveze ne s pravno državo, še manj pa s pravno kulturo. Svoje mnenje bom spremenil, ko mi bo kdo od odgovornih logično (tj. brez hipoteze o nevidni roki) utemeljil, zakaj se preteklih 14 let ta del kazenskega zakonika v praksi dejansko sploh ni udejanjal, nato pa se je kar naenkrat začel uporabljati in to kljub temu, da ni prišlo ne do spremembe besedila kazenskega zakonika, niti do sprememb v kadrovski zasedbi v policije in pravosodja. Ravno zato me ne bi prav nič presenetilo, če bi ta nevidna roka v nekoliko drugačnih časih začela policijo in pravosodje usmerjati v množično kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin vseh tistih, ki so moteči za njeno delovanje. Več kot očitno postaja, da se bo Evropa pri tem obrnila stran, ker bo za njo pomembna zgolj sistemska stabilnost države. V pogledu gospodarske stabilnosti že imamo Evropo dveh hitrosti, s časoma pa bomo dobili Evropo dveh hitrosti tudi na področju varovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

slovenija 2020
Slovenija 2020

Drugi, še bolj očiten in razširjen primer defektnosti slovenske pravne države in pravne kulture je odnos sodstva do »upnika« (tj. do pravu zvestega subjekta) in do »dolžnika« (tj. kršitelja). Ena temeljnih podstati slovenske pravne države je, da je tisti, ki krši pravila in pravice, bolj zaščite od tistega, kateremu so kršene. Če se spustimo na raven kolektivne podzavesti je to povsem logično, saj temeljna premise elite, katere oblast izhaja iz umora in ropa, po naravi stvari ne more biti dosledna zaščita žrtve in dosleden pregon storilca. Pravo je v svojih globinah usodno zaznamovano s preteklostjo in interesi, kar moramo prepoznati in ozavestiti, ter se do tega distancirati, saj v nasprotnem primeru delovanje pravosodja vodi nevidna roka, katerega delovanja se večina udeležencev sploh ne zaveda. Najbolj tragično pri tem je, da takšen sistem dolgoročno uničuje razvoj zdrave »levice«. Zdrava »levica« pa je najboljša preventiva zoper maligne tvorbe na »desnici«. Namesto tega se Slovenija duši zaradi negativne selekcije, ki je zgolj posledica ekstremno visoke stopnje samoreprodukcije in s tem povezane skoraj hermetične zaprtosti slovenske elite. Zaradi nizke natalitete in ker Bog enakomerno deli pamet in talente med vse ljudi, je logično, da na najvišjih ravneh ni prav nič pametnih in sposobnih ljudi, kot v preostali populaciji, kar ima za posledico neučinkovitost vodenja družbe, saj butasti in nesposobni pač ne morejo kakovostno voditi družbe, pametni in sposobni pa te priložnosti nikoli ne dobijo. V obdobjih kontinuirane gospodarske rasti in blagostanja negativne posledice tovrstne rigidnosti ne prihajajo do izraza, saj je tedaj konstantno zviševal življenjski standard predvsem pri široki množici podpornikov te elite, v manjši meri pa tudi pri opazovalcih.

Resnica in bazična pravičnost sta temelj vsake družbe. Ljudje smo se praviloma pripravljeni spreminjati šele, ko je stopnja bolečine zaradi obstoječega stanja višja od bolečine, povezane s spremembami. Torej je zelo huda bolečina praviloma predpogoj za spremembe. Spremembe pa je mogoče doseči tudi z razumom. Zato je ključno vprašanje, ali bo v Sloveniji prevladala »koalicija razuma«, temelječa na resnici in bazični pravičnosti ali pa bo postala begunka.




30 KOMENTARJI

  1. Zelo zanimiv in aktualen prispevek avtorja.

    Zlasti še tisto o nevidni roki, ki bi jo bilo potrebno odkriti. Bolj kot Mars.

  2. Rešitev vidim v pozitivnem jedru civilne družbe, ki zavestno goji in spodbuja pozitivne civilizacijske vrednote v slovenski skupnosti.

  3. In v nenehnem dialogu z drugače mislečimi.

    In senzibilno obravnavanje vseh negativnih odklonov v družbi, zlasti še krivic, nepravičnosti in revščine.

  4. Izključite moj nadimek! Ta članek me je pretresel s svojo pronicljivostjo, modrostjo in preroškim pesimizmom! Se popolnoma strinjam, sam ne bi mogel napisati bolje! In fant je mlajši od mojih sinov! Hvala Bogu, da imamo pri nas tako pametne mlade ljudi! Če bi jih bilo več, se nam ne bi bilo treba bati tako pesimističnih a pričakovanih scenarijev!

    • Pesimističen scenarij(?) Prej realističen scenarij, če se zadeve ne bodo začele hitro in temeljito spreminjati.

      Tega ne morem “znanstveno” dokazati, intuicija pa mi govori, da je veliko resnično bolečega in nevarnega pred nami.

      Poleg tega pa tudi večina smernic ne kaže v pozitivno smer glede oblikovanja dolgoročnega ozračja sožitja, zaupanja in sočutja v naši (!) ljubi Sloveniji.

  5. Spoštovani gospod,

    vojna je, če dovolite dodatek. Kako boleče je šele za nas, ki smo šli skozi vso prevaro miru po 2. vojni. In osamosvojitvijo, ki so si jo prilastili tisti, ki samostojnosti niso želeli. Zdaj smo le še davkoplačevaci. Vsa domovinska, rodoljubna in resnicoljubna čustva so zatrta ob dejstvih, ki zahtevajo zdajšnji vodilni. Mislim, da je vzrok v pristajanju na opredelitev dežele kot Balkana. Oli Rehn nas šteje mednje. Sem Evropejka, Slovenka. če se je narod premešal po krvi, naj se odločijo, kam sodijo. Po vrednotah, zavedanju in zgodovinsko- geografski določenosti.
    Vem, da so ljudje, ki podobno čutijo in mislijo. Je kje kdo, ki se bo izpostavil v živo za življenje v Sloveniji.
    Marija

  6. Ni bistveno kakšne krvi so naši državljani, ampak ali hočemo vrednostni razvoj, pri čemer nismo hlapčevski do drugih.

    Vsak si v bistvu želi napredka in uspeha.

    Naša dolžnost in priložnost je, da jim damo možnost doseči ta vrednostni razvojni uspeh v okviru slovenske skupnosti, ne pa da prepuščamo priložnost tistim, ki skušajo vse razvrednotiti in usmeriti slovensko skupnost v nazadovanje.

    Pri tem pa je potrebna modrost, duhovna veščina in organizacijska sposobnost.

    • @svitase: zakaj tako idealiziraš. Kot bi bil kak prekoncilski duhovnik, ki je izgubil stik s stvarnostjo in ostaja v “pozitivnosti”.

      Vsi ljudje si ne želijo razvoja, napredka in blagostanja.
      Velik delež ljudi se zagozdi v privilegijih, ki jih želijo obdržati. Ko je kriza, jih bodo obdržali s silo. Le kapitalizem je dosedaj omogočal mehanizem, ko z zdravim tekmovanjem v zdravem pravnem naročju po logiki pozitivne selekcije uspevajo najboljši in najučinkovitejši in s tem uspehom ustvarjajo novo vrednost, dodano vrednost ( za razliko od stalne igre ničelne vsote h kateri teži sužnjelastništvo, fevdalizem, socializem in mafija) in s tem celo družbo vleče v večje blagostanje.
      Iz zgodovine pa vemo, da vse civilizacije prej ali slej propadejo, ker se v sebi spridijo. ZDA so imele 200 let nazaj odlično zasnovo, zdaj pa jo socialisti uničujejo poleg kriminalcev v politično oblastniških krogih.

  7. Izkoreniniti bi morali vse pojavne in miselne oblike totalitarizmov.

    Totalitarizmov, ki uničujejo demokratične in človekoljubne vrednote.

    Slovenski pravopis opredeljuje totalitarizem kot :

    – obliko družbene diktature, ki deluje po načelu prijatelj- sovražnik
    – v kateri ne deluje pravna država
    – kjer gre za monopolistični nadzor oblasti v rokah ene politične opcije, ki si lasti absolutno oblast
    – ki zatira opozicijo
    – ki nadzoruje medije
    – ki ima centralizirano upravljanje gospodarstva
    – ki ima obsežen birokratski aparat.

    Se strinjate, da so vsi ti totalitarni elementi podani v naši državni stvarnosti.

    Zakaj se to ne zna pravilno in prepričljivo obelodaniti pred slovensko in evropsko skupnostjo?!

    In zakaj se to ne zna sistematično spreminjati v civilizacijski demokratični vrednostni sistem?!

    Zakaj so lahko prepričevalni tisti, ki gojijo totalitarne oblike delovanj, ne pa tisti, ki gojijo civilizacijske vrednostne oblike delovanja.

    Gre za neznanje ali za nehotenje?!

    • SVITASE,vsa tragedija je v dejstvu,da osamosvojitev ni bila dokončana,kar pomeni,
      da se je komunizem perfidno izmuznil lustraciji in se je v splošni evforiji brez večjih težav ponovno pojavil in se ponovno zažrl v tkivo nastajajoče nove države.bili so sicer trenutki,ko so komunisti začeli izgubljati tla pod nogami,toda obrambni mehanizem prenovljene partije je sprožil afero Depala vas,Hribarjeva je začela javno pozivati Slovence naj ustavijo desnico in posledično aktivirala indoktrinirano levico,ki je korak za korakom ponovno stopala v ospredje s pomočjo novonastalih strank,ki so s prevaro naivnega volilnega telesa v Sloveniji kasneje pokazale svojo pripadnost partiji in ponovni vzpostavitvi prokomunističnega sistema v osamosvojeni državi,dan današnji štejem med te stranke tudi SNS in stranko upokojencev,kjer so našli svoje zavetje levo usmerjeni in deloma pozabljeni starejši komunisti in mlajša generacija,ki je videla v zavajajočem imenu možnost politične kariere,kajti upokojenci so zelo lahko gnetljiv material,strah pred izgubo pokojnine!Nad Slovenijo je zelo težko pričakovati svitanje,kajti preveč je goste rdeče megle!Svitase,na vprašanje zakaj so prepričljiveši tisti ki jim ustreza totalitarizem,zato ker so obsedeni s titoizmom in sovraštvom do vsega kar diši po demokraciji in svetovljanskemu pogledu na svet,ki je že davno izključil komunizem kot možnost vodilne ideologije!

      • Gospod Tolmun,
        ste v vašem razmišljanju upoštevali dejstvo, da je dolgoletni vodja komunistov in tajne službe dobil papeževo odlikovanje? S tem je papež dal slovenskim vernikom na znanje, da je omenjeni gospod V redu in da ga naj volimo.

        • Tovariš AlFe,odgovoril ti bom v slugu tov.A.Bratušek,absolutno in to v
          absolutno negativnem smislu,očitno je bil papež zelo utrujen in nepoučen,kakšno barabo so mu podtaknili !

  8. Zalo dobro. Edino ena stvar: Bog ni pravičen pri deljenju pameti: glej IQ and the Wealth of the Nations- na hitro je tudi Wikipedija dobra za vpogled

  9. Se strinjam z Marijo: vojna je!
    Bo samo še zmaga ali pa poraz. Poraz bomo doživeli, če se vdamo apatiji ali pa revolucionarnemu razmišljanju.

    • stranka ne pomaga, ker bi ga premalo ljudi v tej Sloveniji podprlo. Bomo videli koliko bo NSI dobili s klasično liberalnim programom po novem. V Sloveniji uspevajo vedno nove prevare z vedno novo levo stranko. Večja bo kriza, bolj ekstremistične leve poglede bodo te nove stranke javno izražale.
      V bistvu so naivni tisti, ki so verjeli v spreobrnjenje komunistov in njihov sestop oblasti, ali v njihovo spametovanje, ali da so se kaj naučili iz te in one lekcije, ali da jih bo Evropa prisilila. Nič od tega.
      Mi jih moramo spraviti v zapore ali na vislice.

  10. Resnično fenomenalno razmišljanje!

    Če bi moral pisati o prihodnosti Slovenije, ne bi prav ničesar drugače zapisal.

    Takšni prispevki so v Sloveniji nujno potrebni, ker si večina (tudi jaz) zatiska oči pred kruto realnostjo – mnogo lažje sledimo puhlim obljubam in iluzijam, kot pa se soočamo z objektivno stvarnostjo. Vse dokler nam ne zmanjka tal pod nogami. Tedaj pa se čudimo v smislu “kdo si bi lahko kaj takega sploh mogel misliti”.

    Realen svet je samo eden, navideznih svetov pa je neskončno, ampak vsi navidezni svetovi se prej ali slej vsaj enkrat srečajo z realnim svetom.

  11. Naj navedem pravilno vir, iz katerega sem povzel elemente totalitarizma. To je Leksikon SOVA, Cankarjeva založba , Ljubljana 2006, stran 1131.

  12. Navedel nisem totalitarni element- manipulacija javnega mnenja, ki je naveden v leksikonu in je prav tako značilen za slovensko stvarnost.

    Se strinjam, da bo potrebna vrednostna vojna za uveljavitev civilizacijskih vrednot, ki pa ne bo imela človeških žrtev, ampak propad totalitarizma in uveljavitev civilizacijskih vrednot, zlasti pravičnosti in poštenja.

  13. Gospod Kukar je analitično povedal to, kar vsi čutimo, da se utegne zgoditi. Vsa ta ,v veliki večini, pasivnost izkoriščanih in nepreviligiranih slojev nas lahko pripelje kakor nekoč Žide …v kremplje s sovraštvom zaslepljenih in nahujskanih hord, ki bodo krivce za krizo in propad pufarsko porabniške ekonomije iskali med že znanimi dežurnimi krivci za vse slabo v državi..pri JJ in RKC. Delitev tako imenovane desnice nas lahko kakor leta 41 pripelje kakor ovce v klavnico. Rešitev seveda ni v protinasilju.

  14. Hud članek! Takšni prispevki so v Sloveniji nujno potrebni, ker si večina (tudi jaz) zatiska oči pred kruto realnostjo – mnogo lažje sledimo puhlim obljubam in iluzijam, kot pa se soočamo z objektivno stvarnostjo. Vse dokler nam ne zmanjka tal pod nogami. Tedaj pa se čudimo v smislu “kdo si bi lahko kaj takega sploh mogel misliti”.

  15. “… bo Slovenija eno tistih območij, kjer bo začelo pokati, saj nimamo ustreznega kolektivnega imunskega sistema.”
    Točno: Nimamo ustreznega kolektivnega imunskega sistema, saj so ga odvrgli in zavrgli, če ne že prej, pa s francosko revolucijo zagotovo, pri nas z lastno revolucijo – Boga namreč, ne da bi sami ponudili kaj boljšega.

  16. Lepo je napisano. To v svojem blogu pišem že nekaj časa.
    Slovenija ni kot ostale zahodne družbe. V Sloveniji imamo triumpf luzerjev, ki so se prikradli do blagostanja s pomočjo negativne selekcije in to fevdalno-suženjsko stanje z lahkoto vzdržujejo z vsemi sredstvi.

    Če jim bo zagustilo, bodo hitro uvedli izredno stanje in pozaprli tistih 10% ljudi, ki razmišljajo in so jim nevarni, ker razkrivajo laž, rop, bedo, prevaro.

    S parimi stvarmi se ne bi v detajlih strinjal, ampak sedaj ni čas za dlakocepenje. Jaz ne znam tako dobro napisati kot g. Kukar.

    • Sem prebral še prispevek na tvojem blogu in moram reči, da se strinjam s tabo: “Da povečamo delež kvalitetnih ljudi …” Ravno tako se strinjam: “Če jim bo zagustilo, bodo hitro uvedli izredno stanje …”.

      Torej izredno stanje, revolucija, vojna in podobno koristi izključno njim. Oni so tisti, ki poskušajo zanetiti revolucijo, ki poskušajo spreti dve nič krivi strani med sabo. Oni so tisti, ki širijo laži, sovraštvo in malodušje med enimi in drugimi.

      Naloga kristjana pa je ravno obratna: širiti moramo resnico, ljubezen in upanje, “Da povečamo delež kvalitetnih ljudi …”

      Kdo so “oni”? Tukaj se ne strinjam s tabo. Ti med “njih” šteješ preveč ljudi, tudi tiste, ki so samo zaslepljeni, v resnici pa so dobri. Dejstvo je, da človek v resnici ni prav pametno bitje, v resnici ga zelo žene tisto, kar je zapisano v njegovi podzavesti, torej cela zgodovina od otroštva naprej.

      Če torej med “one” šteješ birokrate, potem se bo vsak javni uslužbenec počutil nelagodno, ko bo bral tvoje tekste. Jaz imam cel kup znancev, ki so pač zaposleni v javni upravi. Podobno je, če med “njih” šteješ socialiste. Marsikdo misli, da je socialist zato, ker je malo bolj socialno čuteč ali pa zato, ker je bolj liberalen (in s tem misli, da nasprotuje Janši, ki je bolj konservativen).

      Ko uporabljaš besedo birokrat ali pa socialist, po mojem mnenju čisto po nepotrebnem preveč ljudi jemlješ za nasprotnike.

      Tisto, kar lahko z gotovostjo šteješ za “njih”, so demoni, ki delujejo iz človeka. Glede na to koliko je človek grešen. Pri enih delujejo več, pri drugih manj, pri nikomur pa nič.

  17. Resnica je samo ena. Vsak ki trdi, da obstoja več resnic je v veliki zmoti.Manjka nam le Salomonov, ki bi jasno povedali kaj je resnica, ki velja zame, zate za njo in za njega. Dokler pa se slovenski “Salomoni ” prilagajajo osebku pa je življenje človeka žejnega pravice in resnice brez vsake vrednosti.

    Večina vojn nastane, ko človeško življenje nima več nobene cene ( to ni mišljeno finančno ovrednoteno).

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite