Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega

21
Sovražnega govora se ne premaga z levičarskimi recepti
Vnuki revolucionarjev so rastli v idealnem socializmu. Nič jim ni manjkalo, za nič se jim ni bilo potrebno potruditi, kaj šele boriti, vedno je bil kriv nekdo drug, kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je pač naneslo.

V Sloveniji počasi prihaja čas nove generacije javnih delavcev. Rdeči direktorji, tisti, ki so bili imenovani takrat, ko je bilo potrebno imeti fizično »rdečo knjižico« in so zvesti bivšemu partijskemu sekretarju, dosegajo visoke starosti. Osmo desetletje v človekovem življenju ni namenjeno prvim bojnim vrstam, ampak naj bi bila zakladnica modrosti. Čas je neizprosen. Če revolucionarje bolj ali manj potihem pokopavajo, pa so njihovi otroci še trdno v sedlu oblasti. A nezadržno prihaja čas njihovih vnukov.

Levičarja ne ovirajo ne Božje zapovedi ne državni zakoni

Običajen profil javnega delavca (politika, gospodarstvenika, kulturnika, NVO-jevca, ipd.), ki prihaja iz tega, kar imenujemo »levičarski bazen«, lahko mirno začrtamo po samovšečnih koordinatah nestrpnosti do drugače mislečih, predvsem do slovenskega demokratičnega tabora. Samopodoba levičarja ne more biti bolj pozitivna. Sebe ima za razgledanega, svetovljana, naprednega, strpnega, odprtega, svobodnjaka, ker ga ne ovirajo ne Božje zapovedi ne državni zakoni. Ker prvih ne more spremeniti, zanika Zakonodajalca, druge pa prilagodi trenutnim potrebam.

Vnuk revolucionarja je rastel v idealnem socializmu. Nič mu ni manjkalo, za nič se ni boril, vedno je bil kriv nekdo drug. To je bil lahko gnili kapitalizem ali pa Cerkev, kakor je bilo pač v danem trenutku potrebno. Zdi se mi, da je prav v tem odraščanju v socialističnem obilju izkustvo, da »socializem deluje«. Ker je dosledno zaverovan vase (narcis), ker ga nikoli niso učili, kaj šele, da bi mu pokazali, da so na svetu tudi drugačni ljudje, živi v svojem balončku, ki je poln materialnih dobrin a prazen vsakega smisla. Tako ne pozna konzervativcev, katoličanov, liberalcev, kapitalistov, Slovencev, »ta belih«, otrok pobitih domobrancev, ki so tiha večina, ki ni bila deležna »socialističnega obilja«, ampak njegovega resničnega obraza zatiranja, diskriminacije, zapostavljanja in vseh mogočih krivic, ipd.

Vnuki revolucionarjev so prva generacija, ki o Cerkvi ni slišala nobene lepe besede

Vnuki revolucionarjev so prva generacija, ki v našem prostoru ne pozna krščanstva, ne razume katolištva, nima pojma o svojih koreninah in to po 1.300 letih krščanske prisotnosti in oblikovanja našega prostora. To je prva generacija, ki o Cerkvi ni slišala nobene lepe besede. V najboljšem primeru so živeli mimo nje in mimo njenih udov, ker so v njihovem balončku katoličani pač bolj redki kakor ne tako redki volkovi v naših gozdovih. Sicer vsi vemo, da so tam, ker vemo za poklano drobnico, redki pa so, ki so volkove videli. To je generacija, ki se jim verniki zdijo »umazane živali« in jih sredi govorice o strpnosti, drugačnosti in odprtosti žalijo na drugi največji krščanski praznik oz. na enega od največjih praznikov na Slovenskem nasploh. Da so to razvajeni otroci dokazuje dejstvo, da jih starejša generacija ne kliče na odgovornost in ne prisili k odstopu.

Če so bili dedje zavestno proti veri in so se za nevero odločili v korist blodnjam marksizma, če so otroci še prepojeni z večinsko katoliško slovensko kulturo, obnašanjem, držo in celo govorom, pa pri vnukih tudi te patine krščanstva in slovenstva ni več. Pred nas stopa zdaj prva generacija, ki je čisti proizvod marksistične ideologije in njenih oblikovalnih prizadevanj. Pred nas stopa generacija brez morale, brez spoštovanja, brez ljubezni do naroda in sprejemanja lastne države. Naša Slovenija jim je le denarnica, ki zadovoljuje njihove materialne potrebe. Skupno dobro je samo prazna fraza, kakor so jim prazne fraze mnoge besede, ki označujejo, kar je duhovnega. Pred nami je najbolj materialistična generacija, odkar svet obstaja. Rastla je v nepredstavljivem obilju, ki je ubilo v človeku celo željo, saj danes povprečni starši prehitevajo otrokove želje; kaj šele med tistimi, ki so se rodili v Džilasovem »Novem razredu« in v njem rastli.

O odličnosti vnukov revolucionarjev ne ve nihče, a država jih plačuje kot nepogrešljive

Pred nami je generacija, ki ni sposobna naporov, ki jih zahteva življenje. Zato jim starši že vnaprej priskrbijo dobro plačana in lahka delovna mesta. Levičarja ne najdeš ne v gospodarstvu (razen v državnih podjetjih, ki pa so tako ali tako sui generis, ker tam veljajo politična pravila imenovanja in napredovanja) in negospodarstvu, ne v naravoslovju. Drenjajo se v službah, ki so odvisna od državnega proračuna, na univerzah imajo monopol pri humanističnih fakultetah, t.j. tam, kjer ni objektivnih meril. Ti vnuki, ni jih malo, že zasedajo mesta v državno plačanih »nevladnih organizacijah« ali kulturnih ustanovah, čeprav o njihovi »odličnosti« ne ve nihče, a država jih plačuje kot nepogrešljive.

Na nižji in bolj skromni ravni se ponavlja vzorec Kučanove penzije. Ni si je zaslužil, bil je proti naši samostojnosti, demokraciji in neodvisnosti, bil je njen prvi predsednik, a si je kot partijski funkcionar dal izglasovati nezaslišan privilegij. Vzorec iz borčevskih penzij se zdaj ponavlja s kulturniki in športniki. Slovenijo pa vse to mori in duši, da umira od bremena.

Vnuki revolucionarjev nam ne obetajo nič dobrega

V napuhnjeno levičarsko samopodobo spada tudi prepričanje, da so odprti, napredni in strpni. To konkretno pomeni, da levičarji podpirajo in širijo zablodo teorije spola ali pa LGTB agendo. Zanje smo tisti, ki smo normalni (torej se držimo norme = merila po katerih spoznavamo, kaj je prav in kaj ni), pravzaprav odveč in nas prevzgajajo in z zakoni zatirajo, kolikor le morejo. Ker pa istočasno govorijo o strpnosti in odprtosti, nas degradirajo na raven zaplankanih ljudi, ki potrebujemo skrbnike. V svojem napuhu ne opazijo in nočejo opaziti, da med njihovimi besedami in njihovimi dejanji ni osnovne skladnosti. Vse je eno samo nasilje nad človekom, nad jezikom, nad narodom, nad družbo.

Vnuki revolucionarjev, ki prihajajo zdaj v luč medijskih in družbenih žarometov, nam ne obetajo nič dobrega. So popoln proizvod revolucionarne logike, vzgoje in miselnosti, ki se je razvila v nove oblike, že kažejo svoje totalitarno in zmešano poreklo in pritiskajo na nas. Narcisi brez občutka za drugega naj bi vladali in vodili našo državo, naš narod in našo družbo. A slabo se nam piše, ker država jim je denarnica, narod tujek, družba pa breme.

Človek bi vzkliknil: »Bog nam pomagaj!« A to smemo storiti le, če si pomagamo sami. Potrebno je torej vedeti in premisliti, kaj se nam obeta, če nadaljujemo s tem nerazumnim početjem, ki se ponavlja volitve za volitvami. Prenehati moramo s strahom in spoštovanjem revolucionarne strani. Vedno znova moramo odstirati njene zablode in zmote. Potem pa delati, da se kaj spremeni. In takrat moliti: »Bog nam pomagaj!«.

21 KOMENTARJI

  1. Seveda je vse res, kar je napisal g. Poznič ! Toda, v tej SLO lahko napišeš 100 tako dobrih komentarjev in ocen, pa ne pomaga nič.
    Kot da tudi v tradicionalnem taboru ni dovolj zdrave pameti in presoje, pač pa preveč vsegliharstva in “krščanske ” naivne dobrohotnosti… Ter neznanja in neinteresa za javne stvari…
    Kljub več desetinam sposobnih mislecev, piscev, intelektualcev, kljub nekaj vrhunskim politikom….Sposobnost razlikovanja med množicami pa je slaba. Zato se po vsakih volitvah držimo za glavo….

    • Odlično, ljubljana
      Dobro si spomnila na drugo plat iste groze o kateri g,Poznič še ne upa pisati, čeprav je zudi dosegla svoj vrhunec.
      “Kakor-krščansko- vsegliharstvo in naivna dobrohotnost” in “notranji problemi Cerkve” , ki jih ravnokar rešujeta Zore in Cestnikovi kalibri “pomiritve in nič krivi” dobrodušneši pederskega zbora
      frajhajtarskih posiljevalcev moških, hudičeve zalege od katere najmočnejši raste in nemoteno dela še naprej v Celju, baje. Dokler bodo v Cerkeveni Lemenat spuščali nadarjene Komuniste in pedersko zalego tolerirali, kot so očitno jo, je to propad in nobena Nova evangelizacija.

  2. Če tej garnituri škofov ni jasno, kaj je morala in kaj je nemorala, če ne ločijo med dobri in zlim – kako pa bo ljudstvo zmoglo?

    Imeti sposobnost razlikovanja je imeti Duha razlikovanja, Kristusovega Duha torej. To pa je Milost, dana tistim, ki so je vredni.

    • Res so tudi verniki deležni premalo pomoči pri usposabljanju za razločevanje….Imate prav!
      Manjka jasna in preprosta beseda, tolmačenje vsakdanjih moralnih in etičnih dilem, osnov državljanske in domoljubne drže….
      Manjka jasno opredeljevanje. O vsakdanu.
      In razkrinkanje vsegliharstva.

      • Tukaj trčiš v neosvojljivo Bastiljo.
        Kokr kej zineš, kokr kej nasprotuješ, kokr kej uprašaš naletiš na tankovsko najtrše neprobojno jeklo.
        Kasta! Nedemokrcija. Zasebni totalitarizem v Kristusovi Cerkvi.
        Huje, kot oni od Države.
        Dovolj.je čaka še hudo, čeprav so odločni in močni.
        Poglej kako Zore naprej pošilja Brankota Cestnika, pa ti je vse jasno.
        Trmasto, tumpasto in butasto nepremakljivo!
        Ti se, očitno, Boga ne bojijo čisto nič!

        • Spoštovani Frančišek, zdaj pa je po vašem glavni slovenski problem Cerkev, ne pa vse tisto, kar je odlično predstavil avtor prispevka.

          • Ni tok hudo. ljubljana je reku eno hitropotezno, pa sem jaz samo dodal, samo razvila sva medsebojni odmev.
            Nisem komentiral, ker je odlično zapisano in sem to pohvalil
            kot “odlično in odrešilno”!
            Gre pa eno z drugim, obravnavana tema, vsegligarstvo in zelo aktualna pobožnjakarska “krščansko naivna” doktrina nevznemirjanja okolice, javnosti, sosedov, znancev sploh pa družbe v Oštariji – skratka skrivati se in se delati pohlevnega – una druga, “notranja” tema se pa rešuje, pravijo, že ene par deset let, a nede? Skratka, pustmo stat!

    • Ni tok hudo. ljubljana je reku eno hitropotezno, pa sem jaz samo dodal, samo razvila sva medsebojni odmev.
      Nisem komentiral, ker je odlično zapisano in sem to pohvalil
      kot “odlično in odrešilno”!
      Gre pa eno z drugim, obravnavana tema, vsegligarstvo in zelo aktualna pobožnjakarska “krščansko naivna” doktrina nevznemirjanja okolice, javnosti, sosedov, znancev sploh pa družbe v Oštariji – skratka skrivati se in se delati pohlevnega – una druga, “notranja” tema se pa rešuje, pravijo, že ene par deset let, a nede? Skratka, pustmo stat!

    • Vidiš ,Capodistrias, da gre vendarle zadeva z roko v roki.

      Če so Barabe in slovenski Kajni prišli na oblast v krvi razrednega boja, ki je bilo njihovo fikcijsko in lažno orodje za dosego njihovega zložinskega cija pridobitve oblasti, potem je treba tudi povedati kot odlično pove g,Poznič, da so krvavo pridobljeno oblast v zločinu nad svojim brati in sestrami prenesli na svoje otroke in nato še ti na svoje.
      S tem problemom se ukvarja slovenska država že več desetletij in se še bo. Posledice NOB & OF revolucije so grozovite, multikompleksne in matrično zagonetene in , kot kaže vodijo naravnost in brez zavor v propad naroda Slovencev.
      In kaj sem hotel samo nakazati v svojih dveh odstavčičih , sploh ne proč od rdeče niti razprave g.Pozniča je to, da so se razletele Vrednote in , da je težko slediti LUČI Odrešenja tudi zaradi
      tega, ker se čudno in hudo dogaja z Duhovnim vodnikom slovenskega Naroda. Komentiranje ni
      ravno pisateljsko delo – zato s kratkimi in jedrnatimi, tudi zoprnimi in jeznoritimi besedami povem kaj bi rad. Cerkev ima prehude notranje probleme in se ukvarja sama s sabo in ne sprejema civilne pobude in mi smo tumpleki, ker se ne zavedamo, da je Cerkev nedemokratičen monolit, ki orje svojo tisočletno pot in definitivno desetletja dolgo in zelo neučinkovito in protizakonito in proti Božje (ne) rešuje dveh ostudnih, kritičnih in hudičevih zlobnosti, ki jo razkrajata, sami veste kateri dve , grozovita pedofilija in homoseksualnost, predsvem pritlehna, zakrivana, posilstvena in nemarno pokvarjena z podrejenimi, študenti in tako dalje-kaj bom tukaj razpredal-sami veste več kot dovolj. cerkev, ki bi jo potrebovali kot Sahara vodo v ravno točno tem težkem prelomnem času – je ni v javnem nastopanju, ukrepanju, pomirjanju v zglednem delovanju.Na veliko žalost se v obupni situaciji v katero so jo zapeljali sami Hudiči v zadnjih desetletjih , niti ne more oglašati, ker nima rešenih obupnih problemov…tako nekako. Bo g.Poznič to malo bolj razširil in popisal.Hvala. drugekrati, kmalu upam !

  3. G. Poznič je slikovito predstavil etični, sociološki in ideološki lik slovenskega levičarja. Jaz že dolgo trdim, da je slovenska levica izrazit patološki družbeni pojav, neposrečena zmes boljševizma in kulturnega marksizma ter sodobnega neideološkega hedonizma (“Imamo se fajn …”). Njihov glavni ekonomski instrument je delitev dobrin, ki so jih drugi ustvarili; glavni psihološki instrument pa projekcija: kar si in kar počneš sam, projeciraš na nasprotnika. Ko slovenski levičar nasprotnika obdeluje s fašisti, je to zanesljiv znak, da je on sam fašist. Kako prav je imel Churchil, ko je nakazoval, da bodo tedanji antifašisti nekoč postali fašisti, in obratno. Hudo pa je, da jim slovenski politično popolnoma nerazgledan volilec še vedno naseda. Obeti res niso dobri!

    • Patološki pojav, in to najhujši, ker če ga ne bi bilo, tudi vnuki “zločincev in herojev” ne bi bili na vseh ključnih mestih, so slovenski volilci, večina le-teh. Najhujši problem ni kaka leva nesposobna, sramotna vlada, kot je sedanja “v odstopu”….pač pa dejstvo, da so jo izvolili isti Butalci kot bodo šli na volitve to pomlad. In to žalosti, ta patološka poškodovanost razsodnosti, poštenja in pravičnosti. Točno tako- ali lahko razsoden, pošten in pravičen človek voli zagovornike medvojne morije ( ki jo itak skrivajo kot kača noge) ter genocida ob koncu vojne ali po njej ? Ali lahko voli notorne lažnivce in tatove posameznikovega imetja in vsega skupnega kar se tudi dogaja vsaj od leta 45 dalje. Ali R,P in P človek lahko voli roparje bank in proračuna, ljudi, ki ne skrbijo za varnost države, ki uničujejo podeželje, narod in bodočnost tega naroda ? Kaj vse bi še lahko naštel !
      Kdo bo tem ljudem dopovedal, da mora biti predsednik vlade najbolj sposoben politik in da mora biti državnik ? Ni treba da je ljudem “všeč”, da ga “imajo radi”, saj to ni naloga niti vloga predsednika. Všeč naj jim bodo pevke in igralke, radi naj imajo športne in druge prvake…Ali gredo ljudje v Mercator ker imajo radi direkrorja ali zato ker je dobro založen, ali pa v bolnišnico zato, ker je direktor tako prijazen ali pa je važno, da je tam dobro zdravljenje ? Enako bi moralo biti pri vladi. In za Božjo voljo, kdo kar naprej rine naprej enega Tonina, Počivalška, pa druge tipe brez izkušenj in potrebne inteligence, ne upa pa naglas povedati da imamo Janeza Janšo, ki je edini sposoben voditi vlado ? Ker je pač na levi negativna selekcija, pa ne samo zato in ker se človek kot je JJ pač rodi in pojavi enkrat v stoletju ! To ve, kdor bere njegove spise , kdor ga posluša, drugi so pač zmanipulirani…. Leve vrednote, ki kaj veljajo v SLo, so strup za normalnost v državi, pa tega še niso pogruntali volilci !
      Ko bodo ljudje preplavljeni z migranti, ko bo šel standard dol za 20 do 30 %- drugače ne more biti v par letih, takrat bo folk razumel, da brez svobode in varnosti ni blagostanja. Svoboda pomeni normalne medije, sodišča, šole, zgodovino, proračun, poštene volitve…VSE !

    • Ja, v redu.
      Ampak mislim, da je skrajni čas, da Churchillu začnemo za vrat obešati marsikaj, kar je bilo desetletja zamolčevano.
      Bil je, tudi, vsaj Velika Britanija pod njegovo taktirko v usodnih letih, žandar in imperialni upravitelj
      in urejevalec krvave zgodovine 1939 – 1991 na Balkanu in Sloveniji.
      Bil je zaveznik SZ s Stalinom na čelu in skupaj sta ob asistenci gluhonemih USA urejala zadeve tako kot sta jih, predvsem pa dejavno načrtno na oblast v relativno demokratični kraljevini SHS Jugoslaviji, postavila komunističnega terorista in vse kar spada zdraven in sega točno in natanko
      tako daleč in na globoko problematično, da mora g.Poznič danes pisati modrovanja kakršno je ravno tukajle na tej strani!
      In mi smo žive priče, da našim otrokom ne bo lahko in zelo visoko verjetno je, da se bo zgodovina
      iz dobe 1936-1946 gladko in v še hujši grozi ponovila. Samo poglejte si prerokbe starih srbijanskih
      prerokov in ,morda, Aloisa Irlmaierja, pa se bo marsikdo zamislil, ne rabiš slediti Nostradamusa ali Babe Vange! Putin & Rusija ostaja pri svojem pravoslavnem dominijonu Srbija-Grčija in Balkan, nenazadnje spodleteli puč v Črni gori gladko kaže kako realna grožnja je spet ruknjena Rusija, da v bližnji bodočnosti proslave in obletnice pri vršiški kapelici organizira kar sama! ? Ne verjamete?

  4. Vprašanje je, kako definiramo, kaj je levo in kaj je desno. Ali so vnuki revolucionarjev bolj levi ali bolj desni? Ali je globoka država leva ali desna?

    Če ostanemo pri tradicionalni ideološki shemi, je po mojem mnenju, v Sloveniji približno eno tretjino levo opredeljenih volivcev, eno tretjino desnih ali konzervativnih in približno eno tretjino neopredeljenih. Neopredeljeni se za politiko manj zanimajo, odločajo pa volitve. Med temi najdemo vse, tako hedoniste kot katolike in druge. Nanje vplivajo predvsem mediji in druge oblike vplivanja. Tu ključno vlogo odigravata skorumpirano pravosodje, zlasti pa neuravnotežen medijski prostor. Oba sta pod nadzorom globoke države.

    Zato menim, da glavni problem države niso levičarji, ti pač so, kakšni so, ampak globoka država. Ko bo globoka država odrezana od finančnih virov, ko ne bodo mogli več izčrpavati države in državnih podjetij, bo njihova moč splahnela. Potem bodo nastale razmere, ki bodo omogočale normalen razvoj demokratične države.

    • V demokraciji je za radikalne spremembe potreben čas. Najmanj 8 let desne vladavine. Radikalne spremembe v kratkem času so mogoče samo v diktaturah, kjer se vsak odpor zatre s silo.

      • Tako je, Tine. Najmanj osem let dela (in medijskega relativnega miru – vsaj toliko, kolikor sta ga imela Cerar in Šarec) je potrebno, da bi izmerili rezultate neke desne vlade (recimo Janševe). Takšne ocene kot je ta Mihičeva so pokvarjene. Strinjam se tudi z zgornjimi komentatorji, da so vir patološkega stanja v Slovenji zmanipulirani volivci, ki volijo tako, kot jim veleva program v glavah. Stvar je sicer kompleksna. Stanje pri nas je mešanica še vedno prisotnega strahu v kosteh, pumpanja LGTB sfere (v kateri tiči tudi okoljski lobi), površnega spremljanja medijev in totalnega menefregizma. Tega se še kako zaveda kontinuiteta, ki glede psihološkega delovanja ni po župi priplavala. Zdaj smo praktično pred novimi volitvami. Šarec še dobro ni odstopil, že so se pPrebudile so se speče celice in začele z raznimi malimi fintami in triki ustvarjati atmosfero sataniziranja Janše. Sam sem si rekel: tokrat bom sistematično pozoren na razne podtaknjence in izdajalce, ki so do danes govorili podobno kot Janša, zdaj pa se bodo obrnili proti njemu. Priporočam vsem, naj bodo pozorni na te agente, tokrat nam ne smejo zbežati.

        • “Priporočam vsem, naj bodo pozorni na te agente, tokrat nam ne smejo zbežati.”

          Ja in kaj boste z njimi?

  5. Prenehati moramo s strahom in spoštovanjem revolucionarne strani.
    ======
    Jaz ne vidim nikakršnega strahu in spoštovanja revolucionarne strani. Morda celo, nobene strani.
    Tak dober članek bi rabili še o tem “tradicionalnem” delu družbe. Ta je namreč popolnoma izgubljen ali hudoben. Zato niso možne nobene spremembe. Vse se samo drobi. Dva nista več za isto stvar, kaj šele polovica. Ker je “stvar” izginila, ali pa se je utopila v par evrih.
    Če ugledni konzervativec napiše, da je “pravica stvar dogovora in možnosti”, potem levičarji ne rabijo več niti revolucije, niti orožja, ničesar. Ne morejo izgubiti. Vse je njihovo. Vse lahko vzamejo.

  6. Menim, da je glavna značilnost tiste negativne levice:
    – totalitarizem in nasprotovanje demokraciji
    – nespoštovanje človekovih pravic tistim, ki razmišljajo drugače, torej demokratično in vrednotno
    – revolucionarna miselnost in ravnanje, ki izničuje človekove civilizacijske vrednote…

Comments are closed.