Vlak za IPv6 je speljal

6

Kot smo na naših straneh že pisali je IPv4 naslovov dokončno zmanjkalo. Vsaka naprava na internetu namreč potrebuje svoj IP naslov. Edina rešitev problema je prehod na IPv6, ki ima večje število naslovov. Prehod na IPv6 je nujen, ni pa preprost, saj sta protokola za IPv4 in IPv6 nekompatibilna.

S tem namenom je v sredo 8. junija letos potekal dogodek imenovan svetovni IPv6 dan, ki je imel za cilj, da se preveri ali se je na internet, kjer se nahajajo vsebine IPv6, možno priključiti preko IPv4 in IPv6.

Čeprav je vsebin na IPv6 še zelo malo, v času svetovnega IPv6 dneva se je promet po IPv6 povezavah povečal iz 0.024 % na 0.041 % celotnega internetnega prometa, je začetek IPv6 v svetovnem merilu tu. In to zelo uspešen. Vlak za IPv6 je speljal in ga ni več možno ustaviti.

Fokus debate se premika od vsebin proti operaterjem in uporabnikom

Če je nekoč veljalo, da so problem vsebine, ki jih za IPv6 ni bilo, je sedaj drugače. Po svetovnem dnevu IPv6 je vedno bolj jasno, da se je debata na temo IPv6 premaknila od vsebin proti operaterjem in proti uporabnikom.

Test svetovnega IPv6 dne je pokazal, da operaterji so, oziroma predvidevajo, da so pripravljeni na IPv6. Oziroma kot se je slikovito izrazil eden izmed operaterjev za IPv6, da čakajo na uporabnike: “Pokažite nam uporabnike in zagnali bomo delovanje IPv6 omrežja”.

Po drugi strani pa niso problem samo uporabniki. Le ti si želijo dobre povezljivosti, čim manj problemov pri povezovanju in seveda čimveč novih možnosti. Russ Housley, predsednik IETF, svetovne inženirske organizacije za internet, takole pojasni: “Kar je svetovni IPv6 dan pokazal je to, da uporabniki želijo IPv6, toda niso imeli podpore operaterjev. Kar so morali narediti so bili lastni IPv6 tuneli, torej IPv6 preko IPv4. V splošnem uporabniki nimajo takšnega znanja”.

Uspeh svetovnega IPv6 dne tudi zaradi podpore velikih

Uspeh svetovnega IPv6 dne seveda nebi mogel biti mogoč, če zadaj ne bi bilo podpore največjih igralcev na internetu.

Tako je internetno podjetje Yahoo ponudilo IPv6 vsebine več kot 2.2 milijona uporabnikom, kar je predstavljalo do 0.229 % celotnega prometa na 30 različnih Yahoo straneh. Družbena spletna stran Facebook je ponudil IPv6 vsebine več kot 1 milijonom uporabnikom, kar je 0.2% vseh Facebook uporabnikov, ki imajo možnost uporabe IPv6.

Računalniško podjetje Microsoft je na IPv6 vsebine ponudilo na straneh www.bing.com, www.xbox.com in www.microsoft.com. To je predtavljaloi 0.46% vseh obiskovalcev. Edino podjetje, ki je imelo več kot 1% prometa na IPv6 straneh, konkretneje 1.11 %, je bilo podjetje Cisco, ki se ukvarja z telekomunikacijsko opremo. Kar ni nenevadno, saj so uporabniki Cisco opreme navadno strokovnjaki za omrežja in omrežne protokole.

Internetni iskalnik Google, ostaja glavni igralec tudi na IPv6, saj ponuja 60 % vseh storitev tudi na IPv6. IPv6 vsebine ponuja na YouTube, Voice, Talk, Analytics in Adwords.

Tudi Slovenci prispevamo k prehodu na IPv6

Kar se tiče vprašanja kako smo prehod na IPv6 izkoristili v Sloveniji lahko rečemo, da smo na določenih segmentih IPv6 dobri.

Če začnemo samo z zadnjim vidnim uspehom. To je da je Slovenec, sicer član zavoda go6.si, sodeloval pri nastanku novega standarda imenovanega A+P, ki opisuje enega izmed možnih načinov prehoda na IPv6, je sigurno velik uspeh.

Dodatno so tu podjetja, ki delajo na tem, da bo obstoječa telekomunikacijska oprema in produkti podprla tudi povezovanje s protokolom IPv6. Tu so tudi slovenski operaterji, ki v veliki večini že delajo projekte za prehod na IPv6.

Kar je v Sloveniji pomislek je to, da država ni odigrala dovolj dobro vlogo pri prehodu na IPv6 v okviru možnostih, ki jih ima. Če so si gospodarsko naprednejše države postavile jasne cilje z vnaprej določenimi in merljivimi roki uvedbe protokola IPv6 v javna, državna in tudi zasebna komunikacijska omrežja, tega v Sloveniji ni.

Kar bi bilo koristno je to, da bi Slovenija sprejela akcijski načrt s katerim bi se zavezala, da bo v določenem roku uvedla IPv6 v omrežje javne administracije, ministrstev ali agencij. In da bo v določenem roku omogočila svojim državljanom dostop do storitev in spletnih strani prek IPv6, ali da bi na tak ali drugačen način spodbujala uvedbo IPv6. Zgled v tem primeru bi bil več kot dobrodošel.

Foto: Wikipedia

6 KOMENTARJI

  1. Članek pravi, dajte nam denar, kaj čakate, vlak že pelje! 🙂
    Odkdaj so pa na Internetu vsebine odvisne od protokola?!

  2. kakorkoli, pozdravljam ta clanek, ki posega na podrocje strokovnosti, vsaj najbolj zagrnjenii jurisniki obmolknejo! Poleg tega se da razumno pogovoriti! V nacelu zanimiv clanek in bi bilo kar v redu, da jih je s podrocja strokovnosti vec!
    Vse pa je danes, zal, res vezano na denar!
    Lepo vas pozdravljam!

  3. Članek je slabo napisan. Vsebine niso odvisne od protokola, je pa jasno, da moraš kot ponudnik internet storitve omogočiti dostop tudi po ipv6, sicer je neuporaben. To je bistvo.

    Je pa res. Slej ko prej bo treba tudi državno upravo prestaviti na ipv6.

  4. Ker je članek iz strokovnega področja, podajam še nekaj komentarjev, da se nebi kakšne zadeve narobe razumele. Izrazoslovje je v tehniki lahko zelo široko, in lahko pomeni marsikaj. Zato so določene trditve v komentarjih povsem neupravičene in so v neskladju s splošno sprejeto terminologijo. Določene besedne zveze imajo lahko različen pomen, tako je tudi v tem primeru.
    Lahko da so komentarji v skladu z zdravo pametju, vendar se moramo v strokovnih debatah držati splošno sprejetih izrazov.

    Komentarji
    @K@K: “….. saj sta protokola za IPv4 in IPv6 nekompatibilna. …..”Ta del zapisa je oslarija
    Protokola sta dejansko nekompatibila. To je tudi osnovni problem in eno izmed bistvenih sporočil. Prehod ni preprost, ni da bi samo spremenil IP naslov in bi delovalo. Za komentar glej spodaj.

    @Petrovc
    »Vse pa je danes, zal, res vezano na denar! Lepo vas pozdravljam!«
    Ni samo vezano na denar. Lahko vidimo IPv6 kot problem, lahko pa kot priložnost, recimo kako bi Slovenija prehod še bolje izkoristila, beri, da bi od tega imela več koristi.
    Prehod se bo zgodil. Bolj ko si hiter, več ko imaš znanja, več lahko prodaš in zaslužiš. Zato če bi tako razmišljali, denar nebi bil problem. Ali ga damo danes ali če 2 leti. Samo če ga damo danes ga lahko uporabimo in še kaj iz njega naredimo.

    @ Ancka: »Članek je slabo napisan. Vsebine niso odvisne od protokola, je pa jasno, da moraš kot ponudnik internet storitve omogočiti dostop tudi po ipv6, sicer je neuporaben. To je bistvo.«
    Kar se tiče slabo napisanega: samo poglejte koliko se o tem piše in kaj o tem pišejo v Sloveniji, pa se bo videlo, da Časnik.si piše zelo veliko in tudi kompetenetno o problematiki. V članku se dotaknem kar nekaj dilem in ne vem kj v Sloveniji boste našli na enem mestu toliko uporabnih zadev na temo IPv6. In tudi to, da so napisane za preproste ljudi, ne samo strokovnjake.
    Kar se tiče trditve, da vsebine niso odvisne od protokola je trditev pretirana in nestrokovna. V strokovnih člankih se zelo jasno uporablja tudi izraz »IPv6 contents«. Je pa možno uporabljati tudi druge izraze in pomene, ki so še bolj jasni, npr. »vsebine, ki so dostopne preko IPv6«. V končni gfazi je trditev »Vsebine niso odvisne od protokola« dejansko do neke mere res, ne pa vedno. Vendar pozablja se, da se v stroki lahko to napiše in obrazloži tudi drugače.

    Še nekaj dodatnih linkov na zgornje dileme. Kaj več pa v morebitnem kakšnem bodočem članku.

    Eden osnovnih dokumentov na temo IPv4 in IPv6 , dokument RFC 1933 (http://www.ietf.org/rfc/rfc1933.txt)
    This document specifies IPv4 compatibility mechanisms that can be
    implemented by IPv6 hosts and routers. These mechanisms include
    providing complete implementations of both versions of the Internet
    Protocol (IPv4 and IPv6), and tunneling IPv6 packets over IPv4
    routing infrastructures. They are designed to allow IPv6 nodes to
    maintain complete compatibility with IPv4, which should greatly
    simplify the deployment of IPv6 in the Internet, and facilitate the
    eventual transition of the entire Internet to IPv6.

    Da IPv4 in IPv6 nista kompatibilna:
    http://www.networkworld.com/news/2009/032509-ipv6-mistake.html
    The Internet engineering community says its biggest mistake in developing IPv6 – a long-anticipated upgrade to the Internet’s main communications protocol – is that it lacks backwards compatibility with the existing Internet Protocol, known as IPv4.

    However, they didn’t take into account that some IPv4 devices would never be upgraded to IPv6, and that some all-IPv6 networks would need to communicate with IPv4-only devices or content.

    IPv6 proponents say the lack of mechanisms for bridging between IPv4 and IPv6 is the single, biggest reason that most ISPs and enterprises haven’t deployed IPv6.

    Govora je o IPv6 vsebinah (content):
    http://ipv6.internode.on.net/sites/
    http://www.slideshare.net/IOSHints/content-over-ipv6-no-excuses
    http://events.internet2.edu/2010/jt-oarnet/agenda.cfm?go=session&id=10001250
    http://www.internet2.edu/presentations/jt2010july/20100713-Huque-IPv6-Monitor-Project.pdf
    http://www.networkworld.com/news/2011/020111-juniper-ipv6-support.html
    http://jeffloughridge.wordpress.com/2011/09/04/how-to-share-content-over-ipv6-with-aws-ec2/
    http://www.networkworld.com/community/node/32708

    »Monitoring IPv6 content reachability and accessibility«
    » This is about getting content available over IPv6,”
    »delivers IPv6 content«
    »I’ll demonstrate how to make IPv6 content available using EC2 «
    » Migration of content to IPv6 will depend a lot «

    Kako narediti tunel na IPv6 (npr. preko Windows XP/7) – rešitev za prehod iz IPv4 sveta v IPv6 svet:
    http://ipv6.internode.on.net/configuration/tunnel-windows/

  5. Problem članka je, da je napisan nekje napol. Malo strokovno, malo poljudno in vse prevedeno neposrečeno.

    Bistvo je. Za navadne uporabnike se bo spremenilo to, da bo računalnik imel IP naslov v drugačni obliki (v kolikor uporabniki sploh vedo, kaj je to). Pa seveda bo treba zamenjati routerje – računalniki pa najbrž nobeni niso tako stari, da podpore za ipv6 ne bi imeli.

    To, kako bo pa zadeva realizirana, je pa stvar ostalih. Res je sicer, da naj bi bil protokol boljši za prenos zvoka in slike in govora, ampak se je izkazalo, da toliko boljši pa spet ni.

Comments are closed.