Vladni načrt za okrevanje in odpornost ne vključuje povečanja rodnosti

3
Na okrogli mizi MO SLS Ljubljana in Inštituta dr. Antona Korošca z naslovom Koliko nas manjka? so dr. Čepar, Nataša Hrup in dr. Ramovš govorili o demografski sliki Slovenije. Foto: SLS
Okrogla miza Koliko nas manjka?. Foto: SLS

Vladni načrt za okrevanje in odpornost za svoje uresničevanje prevideva 5,2 milijarde evrov nepovratnih sredstev in posojil do leta 2026, žal pa v njem ne najdemo politik za povečanje rodnosti.

V preteklih letih smo nekajkrat opozorili, da je letno število rojstev v Sloveniji že dolgo bistveno premajhno za enostavno dolgoročno obnavljanje prebivalstva. Skupni primanjkljaj rojstev do števila, ki bi zagotavljalo dolgoročno obnavljanje, je od leta 1980 dalje že presegel 350 tisoč oseb in je vsako leto večji. Rastoči primanjkljaj ljudi v delovni starosti, kadrovska vrzel, ki izvira iz primanjkljaja rojstev, in odseljevanje državljanov RS, gospodarstvu že nekaj let povzročajo velike težave.

Olepševanje, ko bi morali vključiti sireno

Zapisali smo, da razvojni dokumenti – Strategija dolgožive družbe (Vlada RS, julij 2017), Strategija razvoja Slovenije 2030 (Vlada RS, december 2017), Poročilo o razvoju 2019 (UMAR, april 2019) – temu ne posvečajo dovolj pozornosti. Prebivalstveni primanjkljaj omenjajo olepševalno, kot oviro za hitrejši razvoj, ne pa kot hudo grožnjo sedanji ravni blaginje. V Poročilu o razvoju 2019, ki predstavlja spremljanje uresničevanja Strategije razvoja Slovenije 2030, UMAR leta 2019 predstavi sedemdeset kazalnikov uspešnosti, vendar se niti eden ne nanaša na število ljudi v delovni starosti ali na rodnost. Zapiše sicer, da »tudi ob pozitivnih neto migracijah … okoli štiri tisoč oseb na leto bo po projekcijah do leta 2030 prišlo do zmanjševanja aktivnega prebivalstva v povprečju za 10 tisoč oseb na leto«, vendar ob tem ne vključi sirene. Odsoten je pogled za več kot deset let naprej. Bralec ne dobi občutka za ogromnost prebivalstvenega primanjkljaja niti zavesti o nujnosti ukrepanja.

Poročilo o razvoju 2020 (UMAR, junij 2020, 181 strani) pogosteje in z večjim poudarkom omenja demografske spremembe in pomanjkanje ustrezne delovne sile. Na 9. strani zapiše: »Vse to zahteva zelo hitro in še precej korenitejše ukrepanje za zagotavljanje ustrezno usposobljenih človeških virov oziroma znanj in spretnosti.« Ob tem opredeli nekaj prednostnih nalog za zmanjševanje tega pomanjkanja. Med njimi ni ukrepov za povečanje rodnosti. Slika 28 na 53. strani pozornemu bralcu pove, da samo petina odstotka prebivalcev Evropske zveze živi v državah, ki imajo neugodnejše projekcije javnih izdatkov, povezanih s staranjem, za obdobje 2016–2070, od Slovenije. S Sliko 31 na 56. strani pove o zmanjševanju števila ljudi v delovni starosti, kar je povedal že leto dni prej, namreč da jih bo do leta 2030 vsako leto za 14 do 15 tisoč manj; graf zelo nazorno prikaže večanje primanjkljaja. Škoda, da slike ne podaljša prek leta 2030.

Padanje števila ljudi kažejo tudi podatki SURS

Grozljivo padanje števila ljudi v delovni starosti do leta 2045 lahko ocenimo iz podatkov SURS za prebivalstvo 1. julija 2020. Ker je povprečna starost iskalcev prve zaposlitve pri nas višja od 25 let in delamo okrog 40 let, smo za delovno starost vzeli 40 let širok starostni interval od 25. do 64. leta, čeprav nekateri postavljajo spodnjo mejo na 20 ali celo na 15 let.

Leta 2020 jih je v starostni skupini od 25. do 64. leta bilo 1.156.498. Čez 25 let bodo v tej skupini tisti, ki so bili leta 2020 stari od 0 do 39 let; bilo jih je 912.986. Od njih jih bo v teh 25 letih umrlo 28.272, če bodo po starosti umirali tako, kot so po podatkih SURS leta 2019. Tako jih bo ob ničelnem priseljevanju in odseljevanju 1. julija 2045 v skupini od 25. do 64. leta 884.717, torej za 271.784 manj kot 1. julija 2020. Enako število ljudi v delovni starosti bi izgubili, če bi pandemija covida-19 trajala do leta 2045 in bi zaradi nje dodatno umrlo vsak dan 30 ljudi iz te starostne skupine.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

Previdno pri uporabi prebivalstvenih projekcij

Opozorimo še na previdnost pri uporabi različnih evropskih projekcij prebivalstva, ki jih nekateri nepravilno razumejo kot napovedi. Iz medijev smo izvedeli, da naj bi Slovenija po projekciji EUROPOP2019 leta 2100 imela 1.888.364 prebivalcev. Avtorji sami povedo, da so to projekcije tipa »kaj – če«: kaj se bo zgodilo, če se bodo rodnost, smrtnost in migracije gibale v skladu z določenimi predpostavkami.

Ena od njih je v osnovni varianti projekcije, da bodo vse tri količine v vseh zajetih državah delno konvergirale k skupni vrednosti, totalna mera rodnosti na primer proti vrednosti 1,83 otroka na žensko. Iz njihovih ust v Božja ušesa! Predpostavljeni selitveni prirast s časom niha, leta 2100 je 5335, v 80 letih skoraj 400.000 oseb; če modelu naročimo, da upošteva ničelno migracijo, nam za leto 2100 izračuna 1.298.489 prebivalcev. Lahko mu naročimo »nižje« ali »višje« migracije. Če mu naročimo »nižjo« rodnost ob že opisanem priseljevanju, nam za leto 2100 izračuna 1.480.881 prebivalcev. Za nobeno varianto avtorji ne trdijo, da je bolj verjetna od drugih. Model je uporaben za razmišljanje tvorcev politike, da z njim ovrednotijo različne vhodne predpostavke. Ne obljublja nam, da bomo dosegli predpostavljeno rodnost ali shajali s predpostavljenimi migracijami brez premišljenih ciljno naravnanih ukrepov.

Vladni načrt za okrevanje in odpornost ne vključuje povečanja rodnosti

Vlada je pripravila predlog Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) z dne 22. decembra 2020, za njegovo uresničenje je predvidenih 5,2 milijarde evrov nepovratnih sredstev in posojil do leta 2026. V Usmeritvah z dne 22. januarja 2021 Evropska komisija (EK) članicam EZ priporoča za naložbe in reforme med šestimi stebri tudi: Politike za naslednjo generacijo, otroke in mladino … Države morajo vsaj 37 odstotkov sredstev nameniti stebru Zeleni prehod, vsaj 20 odstotkov pa stebru Digitalne spremembe.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

V predlogu slovenskega NOO med devetimi področji ukrepov najdemo oba omenjena stebra, zaman pa iščemo Politike za naslednjo generacijo. Na 297. strani preberemo, da »človeški viri predstavljajo ključni dejavnik rasti«, področju »trg dela – ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov« pa je namenjenih le dobrega pol odstotka skupnih sredstev. Mladih družin, ki se odločajo za otroke, ni med ciljnimi skupinami. So pa omenjene v poglavju Trajnostna prenova stavb. Povišanje rodnosti ni omenjeno. V končnem besedilu NOO bi bilo treba omeniti vpliv pandemije na zniževanje rojstev in na položaj družin v rodni dobi ter določiti razumen del sredstev EZ za odpravo posledic in za zvišanje rodnosti.

Vir: Slovenski čas

3 KOMENTARJI

  1. Tudi mene moti, da se v omenjenem načrtu predvidevajo težke milijarde in s tem očitna prioriteta vlaganj v infrastrukturo in nasploh gradbene projekte ( kar pomeni tudi nadaljnjo mnozicno priseljevanje neizobrazene delovne sile in posledično razslovenjanje Slovenije). Zdravje in zdravo okolje bi zaslužila večji delež. In tudi dr.Cepar ima prav. Čemu bi služila Slovenija brez slovenskih družin z otroci in posledično brez slovenske prihodnosti? A tudi vlaganja v povečanje natalitete se lahko iztečejo v to, da bi bila pozivljena rodnost le v obrobnih skupnostih kot so romska naselja in imigrantske skupine, če bo Slovenijo vse bolk preplavljala zmes progresivisticno-feministicne in konzumisticno hedonisticne mentalitete, ki odvraca mlade od pravočasnega ustvarjanja družine in odločanja za otroke. Vsa neolevičarska ideologizacija s teorijo spola in borbo za enakost spolov in med spoli(oma) gre v smeri, da bo se manj druzin, se manj zakonskih zvez in se manj otrok med Slovenci in da bo vse več priseljevanja in razslovenjanja. To je tudi evropski problem. Med izjemami, ki se ga upajo nastavljati, sta trenutni vladi Madzarske in Poljske. Dr. Cepar ima prav, ko k temu poziva tudi slovensko vlado. Lahko bi svoj poziv razširil kar na EU. Kdo bi bil bil bolj naravno poklican k temu uvidu kot krscanskodemokratska skupina znotraj EU, torej EPP?

  2. Čepar ima prav. Ne razumem, zakaj SLS forsira Bogoviča. A ni Čepar najboljši SLS politik?

    • Boljši politik??? Očitno ni, saj ga Bogovič izriva.

      Če Čepar bolje zastopa Stvarnikova načela? Verjetno. Ampak! To je pomembno za zveličanje in ne za prvo mesto med politiki.

Comments are closed.