Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je na svoji 10. redni seji dne 27. septembra 2017 obravnavala odzive gospodov Franca Korošca, Damjana Debevca in Janeza Juhanta na predstavitev spomenika na grobovih žrtev, ki jih Komisija izkoplje v prikritih grobiščih, avtorja Roberta Dolinarja v Slovenskem času. Obžalujemo nenavadno oster in ultimativen ton pisanja, na katerega ne želimo pristajati.
Komisija poudarja, da Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (Uradni list RS, št. 55/15, v nadaljnjem besedilu: Zakon) daje svojcem pravico, da sami pokopljejo žrtve v svoje družinske grobove. Tako veleva 11. člen Zakona in napotuje svojce, da jim po identifikaciji to zagotovi ministrstvo. Komisija skuša to pravico uresničiti, kjer se le da in tako bo tudi v prihodnje. V obliko, napise in ureditev družinskega groba se nihče ne bo vtikal – gre za stvar družine.
Zakon napotuje Komisijo, da uredi pokop v skupne grobove na civilnih pokopališčih in postavi spominsko obeležje. Tam. kjer svojci niso znani ali ne prevzamejo pokojnih v lastne grobove in tudi v primerih, ko ni mogoče svojcem predati vseh posmrtnih ostankov, je torej s tem prepuščeno državi, da za pokojne dostojno poskrbi. In država je to skrb prepustila Komisiji. kakor je določila v 2. in 4 členu Zakona.
Komisija si ne predstavlja, da bi se s predlagano ureditvijo vsi strinjali. Tudi druge razprave o spomenikih v Sloveniji kažejo, da je ob njih težko doseči soglasje. Vendar tako z umetniškimi izdelki pač je in že stari Rimljani so potrdili, da se o okusih ne razpravlja. Je pa dejstvo, da je avtor Robert Dolinar pojasnil svojo izhodišča pri umetniškem delu in da je Komisija izhodišča pozitivno sprejela, kakor tudi njegov predlog končnega izdelka.
Za oba grobova umorjenih v Begunjah pri Cerknici smo pridobili soglasje upravljalca, torej JP Komunala Cerknica in lastnika groba, Župnije Cerknica. Prav tako kamnosek pripravlja ponudbo za postavitev obeh spomenikov.
Zato so pretežke besede in celo grožnje s pregonom čisto odveč. Posebej žaljivo je nezmerno obrekovanje dekana Maksa Ipavca, ki je z vsemi močmi sodeloval pri vseh aktivnostih za prekop in pokop umorjenih na Mačkovcu in v Krimski jami.
Župniji Begunje in občini Cerknica nihče ne vsiljuje nekaj, kar je v nasprotju z njuno željo. Imata vso pravico, da se z avtorji kritik dogovorita za izdelavo drugačne ureditve skupnega groba umorjenih v breme lastnih ali njihovih sredstev.
