Italijani v Kopru na čelu javnih zavodov, Slovenci v Trstu pa …

2

Dolgotrajna bitka za zagotovitev vsaj olajšane izvolitve, če že ne zajamčenega zastopstva, je trenutek, da se zravnamo, rešimo lastno človeško dostojanstvo in naši verolomni sosedi kdaj tudi pokažemo zobe, Bruslju, kjer so polna usta očitkov, da se ne spoštuje vladavina prava, pa je treba dati vedeti, da npr. dvajsetletno izigravanje 26. člena zaščitnega zakona o olajšanem zastopstvu sodi tudi med takšne kršitve. Končno imamo Evropsko sodišče, ki je pristojno, da o tem razsoja.

Ob nedavni ustavni spremembi, ki je oklestila oba domova rimskega parlamenta (senat in poslansko zbornico) za okrog tretjino poslancev in povzročila spremembe volilne zakonodaje, je deželni tajnik Stranke slovenske skupnosti (SSK) dr. Igor Gabrovec obupan vzkliknil (Novi glas, 3. 12. 2020), da »se uresničujejo temne napovedi glede obveznosti Republike Italije, da zagotovi izvolitev slovenskega predstavnika v rimski parlament«. Kajti tudi nove spremembe volilne zakonodaje tega ne rešujejo.

Noben italijanski zakon ne zagotavlja zastopstva Slovencev v rimskem parlamentu

Že povojna ustava Republike Italije je namreč v 6. členu napovedala sprejetje »posebnih predpisov za zaščito jezikovnih manjšin«. Preteči je moralo pol stoletja, da smo leta 2001 končno dočakali Zaščitni zakon za Slovence v Italiji (št. 38), ki je med drugim v 26. členu nakazal, da morajo volilni zakoni »za volitve senata in poslanske zbornice vsebovati določila, ki olajšajo volitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini«. To pa še ni zajamčeno zastopstvo. In tudi na to zaman čakamo že dve novi desetletji. V vmesnem času pa so Slovenci reševali svoje zastopstvo v parlamentu tako, da je vsedržavna levičarska stranka Partito democratico (PD) postavila enega od strankinih Slovencev na seznam svojih kandidatov za v parlament na dovolj visoko, izvoljivo mesto. Vendar je bil tako izvoljeni predstavnik pri obrambi interesov manjšine zavezan predvsem ideologiji in interesom svoje stranke, ki pa, kot bomo videli v nadaljevanju, niso vedno skladni z interesi manjšine.

Italijanske stranke imajo premalo politične volje za to, da bi Slovenci imeli zastopstvo v parlamentu

Deželni tajnik PD v Furlaniji Julijski krajini Cristiano Shaurli je npr. na nekem posvetu pred kratkim izjavil (Novi glas, 21. 11. 2020), da »njegova stranka ne namerava predlagati nobene spremembe volilnega zakona za olajšano zastopstvo tudi zato, ker nasprotuje etničnim strankam (mišljena SSK, op. a.), in da bodo pač poskušali, kolikor je ob tretjini parlamentarcev manj to mogoče, tudi v prihodnje pomagati izvoliti Slovenca. Če pa to ne šlo, bo pač Slovence zastopal Italijan«.

Predstavniki SSK so v preteklosti pripravili in dostavili pristojnim organom več predlogov zakonske rešitve olajšanega zastopstva, vendar se ni stvar nikamor premaknila niti napovedi za naprej niso rožnate. Na to je opozoril tudi senator Carlo Felice Besostri (Novi glas, 2. 3. 2020), rekoč, »da za to ni prave politične volje pri osrednjih italijanskih strankah«. O tem govori tudi naveden izjava tajnika PD FJK Shaurlija. In to se dogaja v okoliščinah, ko je slovenska ustava uzakonila (64. člen), da morata biti italijanska in madžarska narodna skupnost »neposredno zastopani v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru«. Pri tem pa imajo Italijani v Sloveniji ob zajamčenem zastopstvu v parlamentu in obalnih občinskih svetih zagotovljena še mesta podžupanov in zajamčeno zastopstvo tudi v drugih organih občinskih svetov (odbori, komisije) in še drugje.

Primerjalni pregled pravic, ugodnosti in zaščite italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji

Pregled je bil povzet oz. dopolnjen po primerjavi pravic obeh manjšin, ki jo je objavil tržaški razumnik in publicist Paolo G. Parovel (Delo, 19. 11. 1994) in velja za obdobje, ko je bil sprejet zaščitni zakon za Slovence v Italiji (2001). Dopuščam možnost, da je bil vmes pri zaščiti slovenske manjšine storjen kak manjši premik naprej, kar pa ne more bistveno spremeniti slike.

 
Slovenija Gorica, Trst Videm
Zaščita, ki ni odvisna od števila pripadnikov manjšine DA NE NE
Zagotovljeno zastopstvo v parlamentu DA NE NE
Pravica veta v predstavniških organih pri odločitvah, ki zadevajo manjšino DA NE NE
Zagotovljeno zastopstvo v predstavniških organih lokalnih oblasti
Jezik manjšine je uradni jezik
Pravica do uporabe manjšinskega jezika v parlamentu
Pravica do uporabe manjšinskega jezika v lokalnih predstavniških organih DA DELNO NE
Pravica do uporabe manjšinskega jezika v odnosih z lokalnimi oblastmi DA DELNO NE
Pravica do uporabe manjšinskega jezika v odnosih s sodnimi oblastmi DA DELNO DELNO
Pravica do uporabe manjšinskega jezika v odnosih z upravnimi organi DA DELNO NE
Dolžnost oblasti do uporabe manjšinskega jezika ob uradnih slovesnostih DA DELNO NE
Dolžnost oblasti do obešanja javnih napisov tudi v manjšinskem jeziku DA DELNO NE
Dolžnost oblasti, da izobeša tudi manjšinsko zastavo DA NE NE
Dolžnost podjetnikov in obrtnikov. da izobešajo dvojezične napise DA NE NE
Obvezni dvojezični krajevni napisi DA DELNO DELNO
Pravica veta proti sklepom lokalne skupnosti v zadevah, ki se tičejo manjšine DA NE NE
Radijske oddaje v manjšinskem jeziku DA DA DA
Televizijske oddaje v manjšinskem jeziku DA DA NE
Dvojezični uradni formularji DA DELNO NE
Dvojezični osebni dokumenti DA NE
Dolžnost obveznega pouka jezika manjšine za otroke večinskega naroda DA NE NE
Otroški vrtci, osnovne in srednje šole v manjšinskem jeziku DA DA NE
Financiranje dnevnega in periodičnega manjšinskega jezika DA DELNO DELNO
Financiranje kulturnih dejavnosti DA DA DELNO

 

Vladavina prava naj se uveljavi tudi pri zaščiti slovenske manjšine v Italiji

Položaj slovenske manjšine v Italiji morda še najbolje odraža izjava, ki jo je ob gornji primerjavi dal predstavnik italijanske skupnosti v Sloveniji (Il Piccolo, 12. 6. 2000), da namreč odklanjajo recipročnost s slovensko manjšino v Italiji, ker bi to bila katastrofa (»sarebbe un disastro«). Lepa solidarna gesta bi bila, če bi predstavniki italijanske skupnosti to na glas povedali tudi pristojnim organom svoje matične države. Ob vzorni in nadstandardni zakonski zaščiti italijanske manjšine v Sloveniji pa se nam, kljub otoplitvi odnosov po vstopu Slovenije v EU, ni treba neprestano poniževati in se zadovoljevati z miloščino, ki jo Italija s stisnjenimi zobmi spušča slovenski manjšini.

Ravno dolgotrajna bitka za zagotovitev vsaj olajšane izvolitve, če že ne zajamčenega zastopstva, je trenutek, da se zravnamo, rešimo lastno človeško dostojanstvo in naši verolomni sosedi kdaj tudi pokažemo zobe. In ko že ima EU polna usta očitkov o nespoštovanju vladavine prava, jim je treba dati vedeti, da npr. dvajsetletno izigravanje 26. člena zaščitnega zakona o olajšanem zastopstvu sodi tudi med takšne kršitve. Končno imamo Evropsko sodišče, ki je pristojno, da o tem razsoja. Kajti kopica izjav o dobrih sosedskih odnosih pa medsebojno trepljanje diplomatov in politikov po ramenih ter obilica lahkotnih obljub opisanega problema očitno ne morejo rešiti, ampak predstavljajo nekakšno zajemanje vode z rešetom.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.

2 KOMENTARJI

  1. Kaj ne velja recipročnost?

    Ali smo Slovenci manj vredni?

    Ali so Italijani zato spremenili število poslancev v paralamentu, da so nas vrgli iz parlamenta?

    Ali Italija ni v Evrop?!

    Kaj

  2. Ne, pac niso Italijani zato zmanjsevali parlamenta, da bi iz njega vrgli “nas”. Taka domneva ni pretirano razumna. Gre tudi za italijanske drzavljane slovenske narodnosti in verjetno nas ( slovenskih drzavljanov) tu ni ustrezen izraz. Ne vem, ce zascitni zakon dejansko govori o zajamcenem zastopstvu Slovencev. Zdi se mi, da ne. Levo opredeljeni del manjsine, ki je zlasti na Trzaskem prevladujoc, tega nikoli niti ni zelel in je svoj politicen interes vedno izrazal skozi leve italijanske politicne opcije. Tudi se danes. Dokler znotraj manjsine ni sirokega soglasja okoli tega pricakovanja, torej loceno voljenega zastopstva v smislu francoske skupnosti v Aosti in nemskogovorecih in Ladinov na Juznem Tirolskem, je iluzorno pricakovati, da bo politika v Rimu to odobrila.

    Subjekt dogovorjanja je tu manjsina, ne Ljubljana. Ljubljana je lahko le podpornik in spodbujevalec manjsine. In dvojne volilne pravice manjsincev pac ni pricakovati, to je slovenski unikum, ki podira nacelo enakosti volilne pravice. Eno ali drugo.

    Reciprocnost ni absolutno nacelo. Sicer pa ne mislim, da bi bilo v vseh pogledih dobro za slovenstvo. Italijanska manjsina pri nas je tako demografsko sibka, da je malo verjetno, da se na dolgi rok lahko samoobnavlja in obdrzi. Ne glede na obseg pravic. Bolje vec Slovencev in kaksna pravica manj kot obratno.

    Nenazadnje reciprocnost tudi pri sredstvih za manjsini ne bi bila dobra za nase rojake. Italija vendarle prispeva nekajkrat vec sredstev za slovensko manjsino kot Slovenija za italijansko. Zavzemam se za celovitost informacij in nepristranske presoje v dobrobit obeh manjsin.

Comments are closed.