Velika zmaga Svobode je dala upanje na mirne čase. Skupaj s koalicijo ima, glede na razmere v zadnjih letih, sanjsko večino. Mirno bi lahko uresničevala svoj program. Če bi ga, razen »plesa«, imela. Že več kot sto dni vladanja dokazuje, da ga še zdaj nima. Edino, čemur služi, je antijanšizem, pri čemer histerično in nekritično ne samo ruši, ampak ponižuje in žali vse, kar je prejšnja vlada dosegla. Pozicije vladne moči izrablja v taki meri, da ustvarja v državi kaotične razmere. Niso ji tuje laži, ponarejanje dejstev, norčevanje iz zdravega razuma, logike … Niti potvarjanje zgodovine ne. Slovenska država in državljani so ji zadnja skrb. Vse bolj se ukvarja samo še sama s seboj in samo vprašanje časa je, kdaj se bo pokazalo, da je sama sebi največji in nerešljiv problem.
Za sedanjo vladajočo garnituro civilizirano obnašanje ni vrednota
Covid-19 se naglo širi. Smo med prvimi na svetu. Mario Fafangel, ki naj bi bedel nad njo, ne more več skrivati razburjenja in strahu pred verjetnim razmahom. Vse bolj postaja vprašljivo, ali je njegova ekipa sploh sposobna spopasti se z grozečo katastrofo. Janševa vlada je angažirala vrhunsko, mednarodno priznano skupino strokovnjakov. Ideologi in populisti je ne morejo nadomestiti. Prejšnje niso samo diskvalificirali, ampak so jo celo žalili in poniževali. Svojim volivcem, ki so fizično maltretirali dr. Milana Kreka in druge, pravno pomaga z abolicijo kazni zaradi kršitev zakonov. Civilizirano obnašanje ni vrednota. Vlada na čelu s pravosodno ministrico postavlja dvojni pravni sistem. Eden velja za naše, drugi za druge državljane. Krog drugorazrednih državljanov naglo narašča. Kot nekdaj, ko je bilo za kaznovanje ključno vprašanje pripadnost partiji.
Nekdanja opozicija je na nož sprejela zakon o oskrbi starejših in onemoglih. To je prevzela sedanja vlada. Med njenimi prvimi ukrepi je bila preložitev, dejansko verjetno njegova ukinitev. Združena lista, ki je desetletja vodila ustrezni resor, je samo potrdila, da načrtno v preteklosti ni naredila nič. Nekdanjo vlado so člani sedanje celo krivili za množično umiranje starih in onemoglih v domovih.
Kvazilevica kaže vse dimenzije svoje socialne demagogije
Nesreča v Celju je tragična, vendar simbolna nagrada za njihov takratni in sedanj odnos do enega največjih slovenskih problemov. Da to ni slučaj, dokazujejo tudi njen odnos do življenjskega standarda državljanov in priprave za boj z bližajočo se draginjo in na mraz v naših domovih. Pripravljeni so pomagati zgolj in samo tistim, ki jim grozi najhujše. Za številne, za katere bi tudi morali skrbeti, jih ne briga. Dejansko želijo krog ogroženih, ljudi v stiski, povečati. Poglobiti želijo razlike med njihovo oligarhično vladno skupino in drugimi državljani.
Kvazi levica že v oblačenju, da o morali á la Fotopub niti ne govorimo, kaže vse dimenzije svoje socialne demagogije. Razuzdanost ji ni tuja. S pred nedavnim razglašeno košarico cenovno ugodnih vsakdanjih dobrin so še dodatno pokazali svoj neskončni cinizem. Velika večina Slovencev lahko kupuje samo pri Mercatorju, ker drugih trgovin v njihovih krajih ni, številni starejši na podeželju pa so odvisni samo od potujočih trgovin in njihovih cen. Ti očitno za Svobodo sploh niso ljudje. Odpisali so jih! Skrajni čas je, da se vlada zresni, da začne graditi, ne pa da je patološko obsedena od rušenja dosežkov svoje predhodnice in zaničevanja njenega dela.
Bojimo se neodgovornosti, nepredvidljivosti in človeške razpuščenosti
Slovenija mentalno in kulturno pod sedanjo vlada vidno polzi v močvirje preteklosti, ki smo se ga hoteli 1990. leta trajno otresti. Spremlja ga poglobljena vulgarnost v javnem političnem delovanju in histerično vreščanje v parlamentu. Prostora za strpnost, sobivanje različnih, pluralnost je vse manj. Svoboda je gibanje, ne stranka. Ljudje z minimalnim zgodovinskim spominom vedo, kam so taka gibanja pripeljala. Ne plešemo, pa tudi ne tresemo se zaradi napovedi pomanjkanja in mraza, ampak zaradi neodgovornosti, nepredvidljivosti in človeške razpuščenosti.
