Avtor: Marko Pavlišič. Vir: Moja razmišljanja. Pred časom sem na socialnem omrežju spraševal, če kje obstaja kakšen zbir vladnih varčevalnih ukrepov, da jih malce pregledam in ocenim, ali je vlada po mojem mnenju kje preterala s svojimi varčevalnimi nameni. Predvsem me je to zanimalo z povezovanjem na zelo odmevno akcijo Boterstvo, ki poteka ba Valu 202, ki s svojimi res žalostnimi zgodbami verjetno nikogar ne pusti ravnodušnega. In kot nalašč se pojavi paralela “Vlada varčuje -> otroci stradajo”. Pa je temu res tako.
Na moje vprašanje okoli spiska varčevalnih ukrepov nisem dobil nič pametnega. Človek bi sicer pričakoval, da imajo predvsem levi vladni kritiki to v malem prstu in bodo na hitro stresli iz rokava, vendar očitno bolj kot ne suvajo na suho. Zato pa sem bil vesel objave v Dnevniku. Verjamem, da bi se tudi na straneh vlade ali ministrstev kaj našlo, ampak precej raje vzamem za vir pri tej zadevi anti-vladni vir, ker verjamem, da ne bodo pozabili na noben varčevalni ukrep, s katerim bi lahko očrnili vlado.
Seveda bi bilo najbolj korektno od mene, če bi se prebil čes zakonske spremembe in spremembe pravilnikov, ampak hej, toliko časa pa tudi nimam na voljo. Pa poglejmo kaj piše dnevnik.
Za sam pregled bom populacijo okvirno razdelil na 4 dele. Prvi so socialno ogroženi. Sem bi uvrstil ljudi brez zaposlitve in tiste z plačo okoli minimalne plače, se pravi pod polovico povprečne plače, kar ob 4 članski družini s dvema! zaposlenima pomeni cirka 1/4 povprečne plače na družinskega člana. V tem razredu so kandidati za lačne.
Nadaljni razred bom vzel tiste do povprečne plače, se pravi pol povprečne plače na družinskega člana. Kar pomeni malce manj kot 500 EUR na družinskega člana neto na mesec. Takšni prihodki definitivno zadoščajo, da ni nihče lačen. Ja, ne pomeni, da si lahko privošči dopust, niti da gre lahko smučat, ampak če je lačen, je pa to prej zaradi novega mobitela kot zaradi prihodkov.
Potem sledita pa razreda nad povprečno plačo, in recimo mu luksuzni razred, kjer je na posameznega družinskega člana več ot povprečna plača. Če je seveda v družini zaposlen le eden, lahko cela družina navkljub nadpovprečni plači pade v najnižji razred.
Pomoč ob rojstvu in dodatek na veliko družino je z vladnimi spremembami omejen na tiste, z dohodkom pod 64% povprečne mesečne plače. Se pravi po mojih razredih, so tisti iz najnižjega razreda na enakem, del iz drugega tudi, ostali pa na slabšem. Ta ukrep torej števila lačnih ne povečuje.
Enako velja za starševko nadomestilo, ki se niža iz 100% na 90%, ampak znova za tiste nad določeno mejo 763 EUR. Se pravi sprememba znova ne udarja tiste iz najnižjega razreda, ampak samo višje. Marsikateri ljubitelj uravnilovke bo celo zaploskal, ker se navišje nadomestilo niža iz 2,5kratnika na dvakratnik povprečne plače. Kako to vpliva na odločanje mladih, poslovno uspešnih mamic za rojstvo otroka pa itak le teh ne briga.
Vrtec se je podražil za vse z več kot enim otrokom v vrtcu. Vendar pri vrtcu je že pred tem bila huda progresija, in tisti z najnižjimi prihodki sploh niso plačevali nič ali pa 10% cene. Ampak ja, na tej točki se je lahko stanje poslabšalo praktično v vseh razredih. Pri otroških dodatkih pa se ponovi zgodba prejšnjih odstavkov. Novih lačnih te spremembe ne bodo prinesle, seveda pa se stanje marsikomu v srednjih in višjih razredih spremeni na slabše.
Sprememba v šolski prehrani, ki je bila po tem že revidirana, po opisu na Dnevniku tudi ni prizadela najrevnejših. Spremembe študentske prehrane in študentskega dela pa bi morda lahko. Morda. So pa spremembe tudi na upokojenskem delu zelo socialno usmerjene, saj tistih najnižjih ne prizadenejo, prizadenejo pa tiste iz višjih razredov. Še najbolj boleča pa je izgleda sprememba pravil glede “dedovanja”, ki je povzročila, da se je veliko upokojencev, ki so že na robu preživetja, odpovedala socialni pomoči, da bo več njihovega imetja ostalo za dediče. Hm. HM. Veste kaj, če nekdo zato da ohrani svoje premoženje strada – pa naj. Ne, država ne sme dopustiti da stradajo otroci! Če pa stradajo odrasli, zato da bi obdržali svoje imetje … no, meni se zdi to čisto legitimna odločitev.
Če se vrnem nazaj na moje 4 razrede. Kakorkoli obrnemo, bo tisti z povprečno in nadpovprečeno plačo neto plačnik socialnih transferjev, le tisti v najnižjem razredu bo neto prejemnik. Seveda bi marsikdo rad videl, da bi tudi pripadnik povprečenga razreda dobil kaj več od države. Ampak ravno za te velja to, da jim država lahko da le to, kar jim vzame. Seveda zmanjšano za ustrezno provizijo. Zato je v interesu le teh, da se preliva čim manj sredstev od njih, nazaj k njim. Ukrepi vlade, ki praktično niso posegali na najnižji razred, pač pa le na višje, so tako smiselni in pošteni.
Skratka vzrok za lakoto vsekakor ne gre iskati v vladnih ukrepih. Precej bolj ga gre iskati v tem, da je marsikdo izgubil zaposlitev, in se še ne znajde v teh spremenjenih okoliščinah, in se morda še ni obrnil za ustrezno pomoč. Verjamem, da je to hud udarec za marsikoga in priznati si, da kar naenkrat ne moreš več sam preživljati svoje družine verjento ni ensotavno, zato je morda potreben tudi daljši čas za sprijaznjenje z novo situacijo, kar pa ima seveda tudi posledice na želodec.
Seveda pa so vzork za izgubo delovnih mest tudi počasne in nedovoljšne reforme, predvsem delovne zakonodaje pa tudi pokojninske reforme. Ena je sicer šla skozi, če ji sploh lahko rečemo reforma, druga pa se šele pripravlja. Ali bo šla čez brez protestov? Referendumov?
Skratka, lepo bi bilo, da bi naslednič, ko bo kdo povezoval ukrepe vlade z povečevanjem lakote, povedal na kateri vladni ukrep se to nanaša. Presneto enostavno je pobrati par floskul, jih napisati na transparent in to razglašati za sveto resnico, ker sveta resnica dokazov sploh ne potrebuje. Dovolj je verovati vanje.
Pa lepo prosim, da se vzdržite komentarjev v stilu “lačna vrana site ne razume” in “iz polne riti je lahko srat”. Oboje poznam in priznam. Raje prosim za navedbo konkretnih vladnih ukrepov, ki so poslabšali položaj tistih najbolj občutljivih. Da si kakšna gospa ne bo mogla novega pelc montla kupit, mene pač ne skrbi.
Vir: Moja razmišljanja
