Vlada proti ustavi

10

Nepremicninski davekPo več mesecih delovanja nove vlade se je pokazalo, kako huda je kriza v resnici. Premierka Bratuškova, še nedavno tega prvo kritično grlo opozicije, ki je neusmiljeno napadala vse ukrepe prejšnje vlade, danes iste ukrepe vestno, z nekaj kozmetičnimi spremembami, pelje naprej. Ker ji drugega pač ne preostane. Kakšen priboljšek za strice se še najde, časi brezmejne paše po državnem premoženju pa so mimo.

Zgodba seveda le potrjuje, kako malo sta v politiki vredni doslednost in resnicoljubnost. Že Janševa vlada je izvajala mnoge ukrepe, ki jih je njegova SDS pred tem z vsemi sredstvi ovirala in s tem pripomogla k padcu Pahorjeve vlade. Sedanja premierka pa je prekosila vse doslej, saj je skoraj v celoti prevzela ukrepe, ki jih je pomagala rušiti. Pri čemer je šla celo tako daleč, da si je ob nastopu funkcije zaželela tako konstruktivne opozicije, kakršno je imela prejšnja vlada. In pri tem pozabila, da je bila PS edina stranka doslej, ki je celo zahtevala razpis referenduma.

Izterjevalska logika

A nekaj opaznih razlik med prejšnjo in sedanjo vlado vseeno obstaja. Levica ne bi bila levica, če je ne bi zasrbela tuja mošnja. Da državljani pač damo proračunu, kar mu gre. Tako so se močno okrepile želje po novih virih cekinov za nenasitno državno mošnjo.

Po na srečo vsaj začasno umaknjenem predlogu o davčni batini, ki bi usekala po vseh, najbolj pa po vlečnih konjih naše družbe, se je vlada spomnila nepremičninskega davka. Ker so menda naše nepremičnine obdavčene veliko nižje kot v večini držav EU. Sliši se logično, mar ne? Le zakaj bi lastniki pri nas plačali manj davka kot v sosednjih državah. Ampak v tem primeru bi pričakoval, da se bo vlada odločila tudi znižati obdavčitev plač, saj ni logično, še manj prav, da so naše plače obdavčene veliko višje, kot v primerljivih državah.

A šalo na stran, obdavčitev nepremičnin, vsaj na način, kot si ga je zamislila vlada, je čisto navadno molzenje za zamašitev proračunske luknje, povsem pa so pozabili na nekatere plemenitejše cilje sistema obdavčitve. Namesto, da bi davčni sistem spodbujal lastnike k odgovornejšemu ravnanju z nepremičnino, jih bo kaznoval, če bodo denimo hišo obnovili in jo naredili okolju prijaznejšo. Ker bo obnovljeni hiši seveda zrastla tržna vrednost in s tem višina davka.

A po pingvinski logiki seveda to tako mora biti. Energetsko varčna hiša je že mogoče prijazna okolju, a je po drugi strani sovražna lokalnim veljakom, ki občinske blagajne v dobršni meri polnijo prav preko visokih cen daljinskega ogrevanja.

Proti ustavi?

V 78. členu Ustave RS je zapisano, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Ta člen postavlja ogledalo delovanju vseh dosedanjih vlad, saj brez prehudega pretiravanja lahko rečemo, da je bilo delo praktično vseh vlad na stanovanjskem področju protiustavno.

Rezultat dvajsetletne stanovanjske politike so namreč visoke cene nepremičnin, slaba kakovost novogradenj, slabo vzdrževane nepremičnine, razpadajoče fasade in nerazvit najemniški trg, ki najemnike deli na privilegirano manjšino v neprofitnih stanovanjih in drugorazredno večino brez najosnovnejših najemniških pravic. No, rezultat takšne politike je tudi najpremožnejši slovenski javni uslužbenec, nekdanji direktor stanovanjskega sklada. Še en, ki se bo, kot kaže, uspešno izognil revmatični slovenski roki pravice.

Ob tem, ko država že desetletja popolnoma evidentno krši Ustavo, je uvajanje kakršnekoli obdavčitve nepremičnin vsaj moralno sporno, če ne kar protiustavno. A verjamem, da se s tovrstnimi pomisleki ne bo obremenjeval prav nihče v koaliciji. Pa tudi nihče drug.

Vir fotografije: APA


10 KOMENTARJI

  1. Nekje v eni od knjig svetovno priznanih ekonomskih in socialnih veljakov sem prebral, da so ustava in institucije, ki naj jo varujejo, v vsaki normalni demokratični državi pač zato, da v osnovi omejujejo moč in zlorabe trenutne oblasti za dosego svojih parcialnih ciljev, ki so v nasprotju z javnim dobrim.

    V vsaki normalni državi, seveda, poudarjam. Ne tako pri nas, kjer (pre)številne institucije le varujejo pridobljene privilegije takoimenovane leve politične sfere, njihove namerne in prikrite zlorabe, tudi kršitve ustave, s skoraj javno podporo ali celo zapovedmi s strani kontinuitetnih sil ter še vedno omogočajo “rentištvo” svojim podpornikom, kot plačilo za njihovo zvestobo in podporo temu nevzdržnemu stanju.

    Seveda je danes glavno družbeno vprašanje, kako pri nas vzpostaviti takšno “normalno” državo, ki bo s temi pojavi za vedno pometla, hkrati pa omogočila normalen razvoj družbe in države, brez hujskaštva in javnih (dirigiranih) pritiskov z ulice.

  2. Bravo, Matija!

    Pred nekaj meseci mi je pod roke prišel podatek, da so bloki v Sloveniji slabše vzdrževani kot v katerikoli drugi državi EU. Grozljivka! Problem naj bi nastal, ker imamo veliko lastnikov, ki menijo, da so si z nakupom stanovanja samo zmanjšali najemnino, a je lastnik še vedno država. In z lastništvom tudi vsa odgovornost…

    Osebno sem za čimprejšnjo uveljavitev davka na nepremičnine. Čeprav se zavedam, da v dani situaciji ne bo sočasnega zmanjšanja davka na plače. A tvoji pomisleki so v nebo vpijoči. Še pri avtomobilih smo uspeli zaščititi napredek in manj obdavčiti tiste, ki manj onesnažujejo. Ter promovirati elektriko. Pri hišah, ki naj bi v gozdnati Sloveniji spet postale ekološko-nizkoenergetsko lesene pa ne. Prav imaš, da bi vse investicije v stiropor morale zmanjševati davčno osnovo, čeprav jih je že subvencioniral Eko sklad. Naj se načini spodbujanja prehoda porazdelijo na več ukrepov.

  3. Pred leti, v času pred pridružitvijo SLO k EU je slovenska izseljenka opozarjala: “Boste že videli, kaj EU pomeni! Tam je vse obdavčeno – še celo zrak!” Bomo pri nas to nadgradili z dvojnim obdavčenjem? (Primere že imamo: pri ugotavljanju upravičenosti do socialnih transferjev ti najprej upoštevajo plačo, nato pa med prihodke še enkrat dodajo tisti del plače, ki ga (še)nisi zapravil in “leži” na banki.)

    • Zadnje ni obdavčenost ampak neznanje oziroma kraja nemočnemu. Kar se tiče obdavčenosti, smo Slovenci v samem svetovnem vrhu brez EU ali pa z EU.

      Na oblasti smo sicer nekaj časa imeli JJ a se je tudi on strinjam s takim stanjem. Toliko o klicih: “Janša reši nas!”

      • Sem bolj na hitro zapisala. Pravilno bi bilo: “primere dvojnega upoštevanja dohodkov že imamo”.

        Glede “rešiteljev” pa mislim: če si nočemo sami pomagati, nam tudi drugi ne bodo. Dokler se obnašamo, mislimo in smo prepričani, da se bo stanje popravilo brez spremembe naših navad in brez odpovedi vsaj nekaterim nepotrebnim izdatkom (“samo od sebe”), živi v oblakih. In dokler bo “elita” naredila vse, kar je v njeni moči, da ohrani svoje ugodnosti in privilegije (zlasti na račun “raje”), se trend ne bo obrnil. Solidarnost, da, vendar le v smislu: delavci in kmetje, reveži in siromaki, bodite solidarni s tistimi, ki so vedno dobro živeli od dela drugih – ker ne vedo, kaj dejansko pomeni služiti denar, mislijo in zahtevajo, da ta “pada z neba”.

        “Vsakomur po svojih potrebah” – so nas učili o eni izmed komuno-marksističnih utopij. Potrebe pa so – jasno – različne, kar pa ne pomeni, da so vse upravičene, nujne in temeljne. Nekaj drugega so navade in zahteve – te lahko spreminjamo in prilagajamo, toda: imejmo enaka merila za vse.
        Težko me boste prepričali, da je “privatni let” cenejši od nakupa vozovnic(e) pri letalski družbi. Toda dokler se “država” obnaša v stilu “nek se vidi razkošje”, ne morem(o) resno jemati njenih zagotovil o učinkovitih ukrepih. Manjkajo zgledi “z vrha”. Veliko zgledov – pravo “kolektivno spreobrnjenje”, takorekoč.

  4. Kot najstnik sem živel v leseni butani hiši. Nekje na spletu sem pred nekaj leti našel informacijo, da ljudje še vedno “zidajo” takšne hiše. Ali mi kdo od sokomentatorjev lahko ponovno pomaga do te informacije?

    Imamo nekaj zemlje in čeprav je “Janšev” zakon o legalizaciji majhnih gradenj padel, verjamem, da bom dobil dovoljenje, da postavim malo butano drvarnico, ki bi jo (priznam 🙂 ) uporabljal ne le za shranjevanje kmetijskega orodja, pač pa bi v njej poleti in jeseni tudi kdaj s sobote na nedeljo prespal. En dan se že preživi brez tuša. Če pa je res vroče in se ideja izkaže za dobro, si pač kupiš vrtni tuš za na takšen vikend. Takšne vikende sem videl v skandinavskem mladinskem filmu in me že od nekdaj privlačijo. Ne pa še ena hiša večja od stanovanja.

    In še nazaj k Matijevi temi. Mene kar srce zaboli, ko (kljub vsem tehnološkem napredku v zadnjem desetletju) vidim zidano novogradnjo. A ne bi bilo bolje, če bi se ljudje odrekli opeki, čeprav je nekoliko cenejša, in gradili trajnostno. Kot najstnik sem živel v pritlični hišici, ki je imela manj bivalne površine kot moje sedanje stanovanje, a je občutek bil ravno obraten, saj smo praktično ves čas bili zunaj. Če je bilo vroče, smo celo drvarnico spremenili v jedilnico. Podobno se mi zdi glede lesa in modernih nizkoenergetskih gradenj. A ne bi raje naredili malo manjšo in bolj funkcionalno hiško ter se odrekli opeki.

    Matija, pa bo poskrbel, da bo davčni upravi prišlo v zavest, da takšne gradnje mora manj obdavčiti. 🙂

    Glede samih davkav sem pa razočaran, da se reforma dela na ho-ruk. Prepričan sem, da so zakon napisali kar na Davčni upravi. Če bi ga napisali gradbeniki ali marketinška stroka bi bil veliko boljši. Po dovolj dolgi javni obravnavi pa bo upam vlada, če ima vsaj tri čiste, zelo izbrusila zakon v bolj smiseln.

    O zniževanju DDV in davka na plače se bomo pa pogovarjali, ko zvišamo davčno kulturo pri nas oziroma po koncu recesije. Ko (in to bo kmalu) bo manj sive ekonomije in ko bomo namesto do nasprotne politične barve postali nestrpni do korupcije, bo več kljub nižjim stopnjam vplačanih več davkov. Ergo bo breme bolj pravično porazdeljeno, kar bo naprej vplivalo na večjo motivacijo in boljše ekonomske kazalce.

  5. Ne tako dolgo nazaj smo imeli gromozansko obdavčitev dela (recimo slavni davek na plačilno listo) in prav nobenega davka na kapitalske dobičke. Kasneje se je to sicer normaliziralo, ostala pa je primerjalno nizka obdavčitev premoženja ob še vedno primerljivo zelo visoki obdavčitvi dela. Težko verjetno, da se bodo v tem trenutku katerikoli davki nižali, pa tudi znižanje posamičnega davka ne bi zadostovalo za dvig podjetniškega optimizma, kar nas lahko pelje proti rasti in zaposlovanju.

    Ne podpiram pa vseh nesmislov, kot so novi katastrski dohodki, recimo pri vinogradih, ko je davek lahko že skoraj višji od prihodka (se mi od daleč svita, kako težko je pri nas prodati vino in kakšne cene se lahko zares doseže).

    • BP, na svetu je sedem milijard ljudi, a samo približno milijarda katolikov in pravoslavcev. Milijarda muslimanov bolj ali manj strogo spoštuje prepoved. Milijardi Indijcev in Kitajcev se tudi ne zanimata za alkohol. Tudi v Afriki imajo drugačne interese. Sam merila glede alkohola najraje kopiram po Američanih (ki jih diktirajo njihovi večinski protestanti). Po teh merilih so skoraj vsi Slovenci (oziroma smo bili) alkoholiki z resnimi težavami. Nič kaj drugače nas ne ocenjuje Svetovna zdravstvena organizacija.

      Tako da mene osebno sploh ne bo motilo, če bo kdo ven vrgel kakšen košček zanemarjenega vinograda. Še bolje bi bilo, da bi posušene trte zamenjal z novimi, vinograd nehal škropiti in grozdje z družino in prijatelji pojedel kar sveže. Sušenje rozin in izdelovanje sokov pa prepustil večjim kmetom. Za tako uporabljene vinograde pa davek ne bo previsok.

      P.S. Podobno kot je neskriti namen višanja davkov siljenje starih ljudi, da prodajo svoje prevelike nepremičnine in se preselijo v dom ali v manjše. Čeprav človeško gledano zelo trdosrčno metanje starejših iz njihovih vzorcev je tu ekonomska logika zelo jasna in neizprosna.

      • Zanimivo. Slovenci zatiramo kapljico. V Nemčiji pivo velja za hrano in je tudi obdavčeno enako – in cenejše kot v Sloveniji. V Franciji je vino hrana – tudi poceni.

Comments are closed.