S. Kovač: Vlada Alenke Bratušek živi na luni

0

Avtor: Stanislav Kovač.

Zaradi negotove usode slabe banke in javnofinančnega varčevanja pod vlado Bratuškove je agencija Moody’s v začetku meseca državni dolg Slovenije znižala na sramotno raven smeti. Ker je bil finančni minister Čufer sočasno navdušen nad izredno drago zadolžitvijo države, vlada pa se te dni šopiri še z lažnimi obljubami v ekonomskem programu, se odpira vprašanje, ali Bratuškova & Co. živijo na luni.

Minister Čufer živi na luni

Finančni minister Čufer je izdajo dolarskih obveznic v vrednosti 2,7 milijarde evrov komentiral z besedami, da tuji finančni trgi zaupajo v verodostojnost ekonomskega programa vlade Bratuškove, ki je bil javno predstavljen ravno te dni.

Podatki iz grafa o ceni zadolževanja evrskih držav nas takoj za Grčijo uvrščajo v vrh držav z najvišjo ceno dolgoročnega državnega dolga, to pomeni, da smo pod vlado Bratuškove v resnici banana država, ki ji tuji finančni trgi najmanj zaupajo in ima torej tudi najbolj neverodostojen ekonomski program. Na zadnji dan zadolžitve Slovenije (2. maj) je imela na evrskem območju višjo ceno državnega dolga le še Grčija. Primerjava več kot jasno kaže, da finančni minister Čufer očitno živi na luni, sicer se ne bi hvalil z izdajo obveznic po izredno visoki ceni in to celo utemeljeval z razlago o visokem zaupanju finančnih trgov v ekonomski program Bratuškove (glej graf Cena zadolževanja držav evrskega območja).

Neverodostojna vlada nas stane milijone evrov

Podatki iz grafa o ceni zadolževanja treh podobno tveganih obrobnih držav evrskega območja Slovenije, Španije in Italije prikazujejo resnično podobo izredno nizke verodostojnosti ekonomskega programa nove vlade Bratuškove. Cena desetletnega državnega dolga vse treh držav je bila podobna vse do 20. marca, ko je bila izvoljena vlada Bratuškove in je cena državnega dolga Slovenije takoj po izvolitvi nove vlade poletela v nebo: če bi bila višja cena zadolževanja Slovenije res posledica ciprske dolžniške krize, bi ciprski dolžniški virus okužil tudi bolj tvegani Španijo in Italijo, vendar ju ni (glej graf Cena zadolževanja Slovenije, Španije in Italije).

Zaradi nezaupanja finančnih trgov v novo vlado Bratuškove se je cena zadolževanja Slovenije med 20. marcem (nastop nove vlade) in 2. majem (zadnji dal zadolžitve) dvignila s pet na šest odstotkov (kuponska obrestna mera desetletne državne obveznice je bila 5,85 odstotka), medtem ko je pri Španiji v istem obdobju zgrmela s petih na štiri odstotke, pri Italiji pa s 4,7 na 3,7 odstotka. Enaka zgodba velja tudi za petletne obveznice, kjer se je Slovenija zadolžila po 4,8-odstotni obrestni meri, cena španske in italijanske pa je bila v začetku maja le 2,8 odstotka. Preračunano v številke: z evrsko zadolžitvijo Slovenije po španski ali italijanski ceni državnega dolga, ki je veljala 2. maja, bi na leto plačali okoli 50 milijonov manj obresti!

                                                      Ekonomski program Bratuškove je blef

Podatki iz omenjenega grafa o ceni zadolževanja Slovenije, Španije in Italije lepo kažejo, da predstavniki finančnih trgov vendarle niso ekonomski analfabeti in seveda niso nasedli sladkim obljubam Bratuškove & Co., zato so slovenski državi pri izdaji obveznic zaračunali izredno visoko premijo za tveganje. In še kako so imeli prav, da so skupaj z agencijo Moody’s podvomili o verodostojnosti vlade Bratuškove in njenem ekonomskem programu, ki ga pošilja v Bruselj in v katerem napoveduje predvsem dvig številnih davkov, med njimi tudi DDV.

Ekonomist Igor Masten je pred nedavnim javno predstavil izračune, da bi dvig višje stopnje DDV za eno odstotno točko v proračun letno prinesel zgolj 80 milijonov evrov, torej le nekaj več od večjih letnih proračunskih izdatkov za obresti (50 milijonov evrov), ki jim bomo morali plačevati zaradi neverodostojnosti vlade Bratuškove. To je torej prava cena naše nove vlade – višji DDV bo v resnici večinoma porabljen za plačilo višje premije za tveganje, ne za sladke vladne obljube o novem investicijskem zagonu gospodarstva.

NKBM je medijska kost za glodanje

Agencija Moody’s je imela še kako prav, ko je v najnovejši bonitetni oceni Slovenije opozorila na negotovo usodo slabe banke, ki je ključna za izvedbo sanacije bančnega sistema. Resnico o vladni sanaciji bank in njenem reformnem leporečju sem razkril v zadnji kolumni Jankovićeva Slovenija, d. d., je tempirana bomba korupcije: vlada bo na slabo banko prenesla le politično neproblematična podjetja, predvsem finančno mrtve gradbene okostnjake, vzporedno pa bo izvajala sanacijo številnih izbranih »nacionalnih šampionov« po skrivnostnem in skrajno netransparentnem načrtu Banke Slovenije, ki ga je vlada Bratuškove sprejela z odprtimi rokami in v resnici pomeni nadaljevanje bankrotiranega mencingerjanski ekonomskega modela nacionalnega interesa.

Vlada bo ob podpori njej naklonjenih dominantnih medijev na veliki zvon sicer obešala prodajo kakšnega državnega podjetja ali banke (NKBM je najnovejša medijska kost za glodanje), v ozadju pa bo podržavljala velike poslovne sisteme (Cimos je prvi takšen primer), kar bo tlakovalo pot v tretjo privatizacijo, ta pa bo seveda prinesla prave »gazde« slovenskega gospodarstva.

Eksplozija državnega dolga

Agencija Moody’s je imela tudi prav, ko je v najnovejši bonitetni oceni Slovenije opozorila, da sedanja vlada nima načrta niti za zmanjševanje tekočega proračunskega primanjkljaja, kar bi lahko v naslednjih letih dolg Slovenije dvignilo celo na 75 odstotkov BDP. Najnovejše vztrajanje vlade Bratuškove, da fiskalno pravilo ne začne veljati že leta 2015, finančnim trgom pošilja več kot jasno znamenje, da je ekonomski program navaden blef in da je vlada pripravljena varčevati samo z jezikom, ne tudi v praksi.

Podatki iz grafa o dolgu slovenske države in BDP namreč kažejo, da se je v obdobju 2008-2012 zadolženost slovenske države več kot podvojila – z 8,1 na kar 19,1 milijarde evrov, medtem ko se je BDP nominalno zmanjšal s 37,2 na 35,4 milijarde evrov, letos pa se bo glede na uradne napovedi dodatno skrčil na okoli 35 milijard evrov (glej graf BDP in državni dolg).

 

 

Kljub hitremu zapiranju škarij med vrednostjo ustvarjenega BDP in državnega dolga vlada Bratuškove ne namerava zategniti proračunskega pasu in nadaljevati tempa varčevanja predhodne Janševe vlade, ampak za letos napoveduje obrat in vnovično rast javnofinančnega primanjkljaja, ki naj bi po ocenah MDS z lanskih 3,8 letos poskočil kar na 6,9 odstotka BDP. To je tudi glavni razlog za najnovejšo zadolžitev vlade Bratuškove v višini 2,7 milijarde evrov, kar bo ob potapljajočem se BDP dolg države katapultiralo še višje, na vrtoglavih 21,8 milijarde evrov.

Eksplozija državnih obresti

Ceno eksplozivne rasti slovenske države od krize seveda plačujemo s prav tako eksplozivno rastjo obresti, ki so se v obdobju 2008-2012 dvignile s 320 na 648 milijonov evrov, zaradi najnovejše zadolžitve bo prihodnje leto treba iz proračuna samo za obresti odšteti več kot 800 milijonov evrov. Hkrati so se v istem obdobju po letu 2008 državni izdatki za investicije skrčili z 1,7 na 1,2 milijarde evrov (glej graf Državni izdatki za obresti in investicije).

Izredno hitra rast državnega zadolževanja in s tem državnih izdatkov za obresti ter na drugi strani sočasno krčenje državnih izdatkov za naložbe je v resnici grška dolžniška spirala v bankrot, ki se dogaja v naših javnih financah vse od leta 2008, a je nihče noče videti: eksplozivni izdatki za obresti izrinjajo druge razvojne proračunske izdatke, med njimi zlasti izdatke za investicije, kar potaplja BDP in poglablja recesijo v državi.

Bratuškova & Co. živijo na luni

Analiza reformnega blefa vlade Bratuškove in njene izredno drage zadolžitve prinaša skrb zbujajoče spoznanje, da predstavniki vlade skupaj s finančnim ministrom Čuferjem očitno živijo na luni. Sicer se ne bi navduševali nad katastrofalno visoko ceno državne zadolžitve in jo celo utemeljevali z izjavami, češ da finančni trgi zaupajo v verodostojnost reformnega programa nove vlade.

Resnica ekonomskih številk je ravno nasprotna: Slovenija z rekordno ceno zadolževanja dela družbo Grčiji, ki je svetovni sinonim za neverodostojno in ekonomsko bankrotirano državo. Ali konkretno: pod novo vlado Bratuškove je moral preteči zgolj mesec in pol, da se je dolg slovenske države znižal na sramotno raven »junk bonds«, Slovenija pa spremenila v finančne smeti. Res, sramota!

Vir: Finance