V letošnjem letu obeležujemo 150-letnico izjemnega dogodka v zgodovini Slovencev. V Vižmarjah, v današnji četrtni skupnosti Ljubljana Šentvid, se je leta 1869 zgodil vseslovenski tabor, znan pod imenom vižmarski tabor.
Na mestu, kjer danes stoji taborska piramida, se je 17. maja omenjenega leta zbralo približno 30 000 ljudi, ki so v nemškem okolju avstro-ogrske monarhije javno izrazili določene želje, potrebe in zahteve Slovencev. Med njimi so bile združitev slovenskih dežel v zedinjeno Slovenijo, ustanovitev slovenske univerze, uvedba slovenskega jezika v šole in javne inštitucije, govorilo in glasovalo pa se je tudi o številnih, za Slovence pomembnih, gospodarskih vprašanjih. Organizacijo tabora je prevzelo društvo za brambo narodnih pravic Slovenija.
Tabor je privabil najširše kmečko prebivalstvo in se zanašal na narodno in politično zavednost. Udeležba je bila ogromna. To ni bil le javni shod pod milim nebom, marveč obenem narodna svečanost z zastavami in slavoloki, s petjem in godbo; zažigal se je umetni ogenj, pokali so topiči, po gorah pa so žareli kresovi, kar je vse mogočno vplivalo in vnemalo navdušenje! Za spomin so delili tudi taborske spominske svetinjice.
Najveličastnejši med vsemi slovenskimi tabori je bil zagotovo vižmarski. V dobi, ko ni bilo mobilnih telefonov in druge informacijske tehnologije, privabil množico zborovalcev z vseh slovenskih dežel (Kranjske, Primorske, Štajerske in Koroške).
Med govorniki na taboru so bili: Janez Bleiweis, Valentin Zarnik, Radoslav Razlag, Josip Nolli in Etbin Henrik Costa. V imenu štajerskih Slovencev je tabor pozdravil Josip Vošnjak, v imenu goriških Slovencev Josip Tonkli, na koncu pa je navzoče pozdravil tudi predsednik tolminske čitalnice Janez Premerstein.
Nastajanje Slovenije ni začelo v 20. stoletju, temveč ima veliko globlje korenine
Piramida je bila postavljena ob 100-letnici tabora. Spomenik je zasnoval arhitekt Janez Suhadolc, postavilo pa ga je gradbeno podjetje Megrad. Po prvotnih načrtih naj bi piramida v višino merila 18 metrov, a so postavili pol manjšo. Piramida simbolizira trdnost slovenskega naroda. Proti vrhu se odpira v cvet, ki ponazarja, kako so se Slovenci hoteli odpreti želji po združitvi. Že leta 1870 so kot spomin na tabor izdelali manjšo piramido, ki pa nikoli ni bila postavljena. Spomenik sredi polja je torej opomnik, da se nastajanje Slovenije ni začelo v 20. stoletju, temveč ima veliko globlje korenine. Piramida je mogočna utrdba, ki nas spodbuja, da ostajamo strumni v slovenski kulturi. Ta je potovala iz roda v rod v neugodnih časih in preživela, čeprav jo je stoletja prežemala nemščina. Ni le preživela, temveč se je tudi prekalila. Slovenci se s tem nikoli nismo pretirano in odkrito bahali. Prav pa je, da se tega spomnimo z odmevnimi dogodki in vedenjem o taboru ter spomeniku, piramidi, ki to potrjuje, obeležuje, o tem izobražuje, informira in nas bodri, ko je to potrebno.
Več o taboru tudi na https://www.facebook.com/ vizmarski.tabor/