Virantova lista je ‒ ista

Avtor: Tino Mamić. Vir: Siol. Začetek razpadanja Državljanske liste za poznavalce političnega dogajanja ni presenečenje. Tresla se je namreč gora, rodila pa le uboga miš. Spomnimo se, kako se je začelo. V začetku je bila beseda, da je treba državo resetirati (junij 2011). Prodorna ideja pa je razvodenela, ko so jo prevzeli politični izvajalci. Ko se je začelo idejo uveljavljati politično, je začela razpadati do te mere, da je od nje ostala samo še kost.

Bolj kot je misel Viranta, Šušteršiča, Pavlihe, Lahovnika, Pezdirja in Turka o prenovi družbe in države postajala politična realnost, bolj so od nje odpadali njeni nosilci. Gregor Virant, ki je ustanovil stranko, je s tem odgnal Turka (ki je bil proti ustanovitvi še ene stranke), Lahovnika (bojda zaradi groženj njegovi družini) in Pezdirja (ki ni hotel postati politik). Kmalu jim je sledil Pavliha (ker se je verjetno bal, da bo stranka premalo leva). Ostala je torej samo še tretjina.

Že kmalu po ustanovitvi so od nje začeli na veliko odpadati tudi njeni potencialni volivci. Ankete so jo postavljale celo na prvo ali drugo mesto, kar pomeni vsaj četrtino volivcev, na koncu pa je dobila le še dobrih osem odstotkov glasov. Tudi tu je ostala torej samo še tretjina. Vzrok je bilo nadomestilo, ki ga je po koncu ministrovanja prejel Virant. Dobil je 66 tisočakov, medtem ko jih je v Makedoniji zaslužil 95. Državi jih je zato vrnil 19. Zakaj le 19, je Virant pojasnjeval, a nisem doumel. Pa saj še sam Prežihov Voranc ni razumel, ko je podobno vprašanje postavil v črtici z naslovom Višja matematika.

Najprej je bilo videti, da bo tako okleščena politična sredina obstala. Ne nazadnje je Virant svojo sredinskost pokazal, ko je na eni strani zavrnil prisiljeno sodelovanje z Jankovićem in govoril o privilegijih nekdanje elite, po drugi strani pa odpadel od Janše in podprl Pahorjevo predsedniško kandidaturo. Podobnih političnih potez proti smeri sredine je naredil še nekaj. Tudi javnomnenjska podpora, ki mu je začela rasti po objavi poročila protikorupcijske komisije, je kazala, da vodi politiko, ki si jo volivci sredine želijo.

A danes je že jasno, da je to le zunanja podoba, saj se je stranka v notranjosti začela znova razkrajati. Da nekaj smrdi, je povedal poslanec Bojan Starman. Potem pa sta svoje negodovanje nad Virantom in pohvalo Janši jasno pokazala še ministra Pličanič in Šušteršič, ki sta po Virantovem nalogu morala odstopiti. Posebej presenetljiv je odziv Šušteršiča, ki je pred vstopom v politiko o Janši napisal celo vrsto izredno ostrih kritik. O desnici je trdil, da ni še “nikoli dobila volitev”, Janšo kot morebitnega novega premierja pa je označil za “mitološko bitje, ki ne more kaj prida pomagati”. Oboje sem bral v dnevniku Finance. Glede na njegovo mnenje o predsedniku demokratske stranke si je bilo zato težko predstavljati, da bosta sedela za isto mizo. Zdaj pa skoraj ganljivo slovo. Mar Janša ni tako neizprosen, diktatorski in ideološki politik, kot ga slikajo številni politiki in večina medijev?

Zadnji odpadli list Državljanske liste pa je Tomaž Štih. Njegove izjave in svetovni nazor so se zelo ujemale z uradnim programom stranke pa tudi osnovno idejo o resetiranju Slovenije v bolj učinkovito državo. Čeprav je odstopil samo z vodilnih položajev, iz same stranke pa še ne, so njegove nedavne izjave o stranki na portalu Planet.Siol.net zelo jasne: DL je brez identitete, zmes rentnikov in nekaj malega liberalcev, DL je običajna stranka, kjer je politično in kadrovsko izrinilo programsko. Tudi Državljanska lista je torej – ista. Saj poznate tisti vic izpred nekaj let o Novogoričanu in Goričanu, ki se zmerjata: prvi se na Sveti Gori dere FAŠISTI, drugi pa na Sabotinu KOMUNISTI. V dolini Soče pa odmeva le ISTI, ISTI.

Najbolj pomenljivo pa je da Štih opisuje, kako se morajo vsa mnenja v DL podrediti Virantu in da zato DL postaja majhna SDS, kar je glavni vzrok za razpad koalicije. Opabato. To je pa zelo nenavadno. Pa saj je ravno Virant vso svojo politično kariero gradil z besedami o sodelovanju in upoštevanju drugače mislečih. Janši je očital, da drugim ne pusti razmišljati, in ga zapustil. Štih pa ta isti očitek ponavlja njemu. Kaj pa če Štih pretirava? Mogoče res. A če sprejmemo to hipotezo, moramo dopustiti tudi možnost, da pretirava Virant, ko Janšo opisuje z enakimi besedami.

Zdi se, da se lista se počasi spreminja v en sam list. Gregorjev. Ali bo taka, vse bolj oskubljena lista preživela prihajajočo pomlad, je težko napovedovati, saj o tem odločajo izključno volivci. Lahko pa rečemo, da je odpadanje listja jako čuden znak za drevo, ki so ga posadili očetje pobude o resetiranju Slovenije.

Vir: Siol