Virant, Grad, Ude, ..: o pristnosti podpisov, o fotokopiranih ne

0

Avtor: Ir. K. Vir: Zurnal24. Predsednik državnega zbora Gregor Virant sicer nima nobenega dokaza, da je kdo pritiskal na policijo, naj preišče pristnost podpisov poslancev Pozitivne Slovenije pod zahtevo za referendum o zakonu o državnem holdingu. Kljub temu pa je prepričan, da je prijava morala priti iz političnih krogov, je dejal na okrogli mizi Društva za ustavno pravo.

Sam dogodek je Virant označil za izjemno nenavadnega in neprijetnega, saj je zbudil slabe občutke. Zbudil pa se je tudi vtis, da se nekaj, “kar ni uspelo po redni demokratični politični poti, poskuša doseči mimo policije”. Ta prijava se mu zdi neprimerna in nedostojna.

Poudaril je, da državni zbor ne more preprečiti policiji vstopa v svoje prostore, saj za to ni nobenega zakonskega določila, in dodal, da je policija svoje delo opravila korektno. Problematičen pa je občutek političnega ozadja, “ko je medsebojno zaupanje padlo izjemno nizko”.

Strokovnjak za ustavno in tudi parlamentarno pravo Franc Grad je na izrečeno odvrnil, da je parlament gospodar svojega poslovanja in da se v to poslovanje izvršilna veja oblasti prek “svojih represivnih aparatov” ne sme vmešavati. Drugo so kazenski postopki, je dejal, a poudaril, da se v parlamentarno avtonomijo lahko posega le, ko gre za nekaj zelo nujnega, česar parlament ne more sam urediti. “Policija v državni zbor ne more vstopati kot v urad krajevne skupnosti, ampak kot v hram demokracije,” je dodal.

Da se v tej zgodbi sploh še ni odgovorilo na prava vprašanja, pa je prepričan zaslužni profesor prava Lojze Ude. Preseneča ga, da niti predsednik državnega zbora niti sami poslanci niso ostreje reagirali. Po njegovem bi poslanci glede na to, da se je opravljalo preiskovalna dejanja proti njim, lahko tudi rekli, da zoper sebe ne bodo pustili nobenega preiskovalnega dejanja, saj imajo imuniteto, in da naj se najprej predlaga njen odvzem.

Za sklicevanje na imuniteto se niso odločili, saj bi tak odziv sprožil “kontra učinek”, kot da nekaj skrivajo, je pojasnil vodja poslanske skupine Pozitivna Slovenija Jani Möderndrofer, ki se je prav tako udeležil današnje okrogle mize.

Parlament z malignimi deli

Njegova poslanska kolegica Maša Kociper je dodala, da sama preiskavo razume kot pritisk na poslanca, saj da gre za podpis pod zahtevo za konkreten zakon. Kasneje se je oglasila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, ki se je vprašala, zakaj se nihče ni obrnil nanjo, če poslanci menijo, da je šlo za kršenje človekovih pravic.

Dragan Petrovec z inštituta za kriminologijo pravne fakultete je dodal, da parlament, ki ne zmore vzpostaviti nekega lastnega obrambnega sistema, da bi izločil svoje maligne dele, “ne more pričakovati drugega kot tako razvrednotenje, da vanj poseže policija”.

Bećir Kečanović s protikorupcijske komisije pa se ni strinjal s stališčem, da je policija spodkopala avtonomijo DZ. Če jo je kdo, to ni bila policija, “ampak očitno nekdo drug”, zato je pomembno ozadje, zakaj je policija prišla, je menil. Po njegovih besedah je policija sicer dopustila, “da se jo je zlorabilo”.

Vir: Zurnal24