NIKODEMOV VEČER: Medij te (lahko) naredi ali uniči (VIDEO)

2
249

nikodemovi 14 casnikMoč sodobnih medijev pri ustvarjanju javnega mnenja je nesporna. V državah z demokratično ureditvijo so mediji resnično četrta veja oblasti. Že s samim golim poročanjem (ali molčanjem) o določenih temah usmerjajo pozornost javnosti k vprašanjem, ki sploh niso nujno najpomembnejša. Če dodamo k temu še način, kako poročajo o določenih zadevah, lahko potrdimo prepričanju mnogih, da mediji oblikujejo in soustvarjajo podobe dejanske resničnosti.

Na Nikodemovem večeru Medij te (lahko) naredi ali uniči v ponedeljek 24. novembra so sodelovali:

  • Ana Jud, novinarka in pisateljica
  • Dejan Steinbuch, novinar
  • Jurij Paljk, pesnik in novinar
  • Rok Čakš, novinar

V četrtek, 27. november ob 19.30 pa vabljeni v dvorano Teološke fakultete, Poljanska 4, na še zadnji večer v sklopu 48. Nikodemovih večerov, ki nosi naslov: Verske skupnosti med prisilnim in prostovoljnim obrobjem.

Neizpodbitno dejstvo je, da je bil slovenski komunizem poleg sovjetskega najbolj občutljiv na vsako navzočnost verskih vsebin v javnosti. To pušča posledice v življenju verskih skupnosti in dojemanju njihove vloge še danes. Skrajne razlage načela ločitve države in verskih skupnosti, ki lahko pridejo na površje ob vsakem blagoslovu gasilskega vozila, to potrjujejo. V tem smislu si pravo mesto verskih skupnosti marsikdo v Sloveniji predstavlja na obrobju družbe in jih tja tudi potiska.

Vendar moramo po drugi strani priznati, da ima človek včasih občutek, da se verske skupnosti za pravičniško vztrajanje na robu odločajo tudi, ko za to ni nobene zunanje prisile. Morda zato, ker je tam, samo med domačimi, udobneje in ker tako ni potrebno prevzemati odgovornosti za družbo, tudi ko bi bilo to nujno.

Sodelujejo: predstavnika Katoliške Cerkve in Islamske verske skupnosti ter dr. Igor Bahovec, doc. za sociologijo religije in pastorale.

Glavna organizatorja večerov: Unipas in Socialana akademija. Organizator četrtkovega večera: revija Tretji dan.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


2 KOMENTARJI

  1. Vrhunsko!

    Čestitke organizatorjem ter tudi govorcem.

    Ta video si zasluži, da si ga ogleda bistveno več ljudi. Priporočite ga prijateljem in svojcem!

  2. Mogoče res!?
    Kaj je problem za ne objavo, stil, vsebina prispevkov ali avtor?
    Slovenskim medijem sem nedavno poslal v objavo nekaj prispevkov, med drugim tudi:
    Kaj so temelji razvoja dežele? -DELO – SP – Prejeli smo; 29. September 2014 in
    Če te ne dobijo, je dovoljeno… DNEVNIK, 24. november 2014 in
    Doslej niti eden desni medij ni objavil te prispevke, Dnevnik in Delo pa ja?
    Kaj je za desne medije torej problem, vsebina, stil, ali avtor?
    Franc Mihič 2014-11-29
    Kaj so temelji razvoja dežele?
    DELO – SP – Prejeli smo; 29. September 2014
    Ob zadnjem nemškem obisku na najvišjem državnem nivoju te dni v Sloveniji je bila zelo aktualna okrogla miza, na ogled vsej javnosti, kjer sta bila tudi predsednika Nemčije in Slovenije, vsak s svojimi izbranci. Nemška podjetnica in predstavnica Bavarske je na vprašanje, kaj je omogočilo razvoj Bavarske, da je iz zelene predvsem kmetijske dežele postala visoko razvita tehnološka dežela najvišjega ranga z razvitim gospodarstvom in podjetji, svetovnimi nosilci razvoja, odgovorila, da so bili najpomembnejši trije temelji.
    Prvi temelj je, da je deželna vlada oz. država poskrbela, da so univerze nudile deželi potrebno znanje za razvoj, poskrbela je, da funkcionira dualni izobraževalni sistem za iskane poklice.
    Drugi temelj je bila izdelana dolgoročna vizija razvoja in temu ustrezno veliko vlaganje v infrastrukturo, ceste, železnice in letališča.
    Tretji temelj pa je zagotovljena zanesljiva in načrtno dostopna energija po deželi.
    Berem tudi: »Raziskava britanskih ekonomistov Sasche Beckerja, Petra H. Eggerja in Maximiliana von Ehrlicha kaže, da evropska sredstva spodbudijo razvoj le v približno v 30 odstotkih regij. Glavna dejavnika pri tem sta pričakovana učinkovitost vladnega aparata in lokalnih oblasti ter morda nekoliko presenetljivo izobraženost prebivalstva. Nadpovprečna izobraženost lahko prinese večji izkoristek evropskih sredstev in tudi 0,63 odstotne točke višjo rast BDP kot v regijah z manj izobraženim prebivalstvom. V Sloveniji višje rasti BDP ni bilo mogoče opaziti. Odgovor za takšno stanje lahko torej iščemo tudi v neučinkovitosti občin in vlade.«
    Kaj pa če v deželi le ni prave izobrazbe, znanja? Ali so proizvajalci znanja, univerze,visoko šolstvo, inštituti »prodajali« vladam, prebivalstvu neustrezno znanje za razvoj dežele, za dvig dodane vrednosti in BDP-ja? Kaj se lahko nauči Slovenija od Bavarske? Kaj so torej lahko temelji razvoja?
    Franc Mihič Ribnica
    http://www.times.si/slovenija/ce-te-ne-dobijo-je-dovoljeno–NONE-12fa0ccc9f.html

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite