Veto državnega sveta na obvezno delitev dobička zaposlenim

1
42

Na predlog zastopnikov delodajalcev je Državni svet izglasoval veto na Zakon o obvezni delitvi dobička med zaposlene. Končno se je tudi Državni svet izkazal kot koristna institucija. Predlagatelji zakona in tisti, ki se zavzemajo za njegovo uveljavitev kažejo popolno nerazumevanje delovanja gospodarstva. Menijo, da se želje realizirajo že, če jih zapišemo v zakon.

Sprejem zakona bi imel negativne posledice. Največja žrtev zakona bi bil državni proračun, saj bi se vanj nateklo mnogo manj davka od dobička pravnih oseb. Zakaj bi podjetja izkazovala  nekaj, kar jim bo kasneje odvzeto.

Druga žrtev bi bil priliv tujih investicij v Slovenijo. Obvezna delitev dobička je za tuje investitorje več kot le administrativna nevšečnost. Je signal, da smo v Sloveniji sovražni kapitalu in da lastnike kapitala lahko v prihodnosti doleti še kakšen napad populizma na njihovo premoženje in dobičke.

In končno bi bili prikrajšani tudi tisti dobri delavci, ki so zaposleni v podjetjih, ki izplačujejo dividende. Podjetja bi namreč kompenzirala obvezna izplačila dobička z zmanjšanjem izplačil  bonusov in nagrad.

Če bi res želeli spodbuditi delitev dobička delavcem potem bi za prostovoljno delitev dobička namenili dodatne davčne spodbude, hkrati pa bi naredili davčno privlačnejše tudi opcije za nakupe deležev s strani zaposlenih. Več zaposlenih bi tako postalo lastnikov in bi bili upravičeni do dobička brez posebnega državnega skrbništva.

foto: ThePeoplesCube.com

1 komentar

  1. Se zelo strinjam z izhodišnim člankom.
    Vendar predlog zakona veliko pove v kakšni paradigmi se Slovenija nahaja. Če politična nomenklatura, pa pri tem ne mislim, delitve na desne in leve, ker se mi zdi, da se pri tem “kapitalu in delu” dosti ne razlikuje, ker obe strani načelno ne razumeta dobro, kaj je vrednota in kaj ne.

    Takšno razmišljanje, da se določi obvezna delitev dobička zahteva razlago, kaj se z njo doseže in kaj bo povzročila. Brez tega razmisleka so zelo plodna tla za manipuliranje množic. Ne nazadnje na tem principu se v razvitem demokratičnem svetu delijo vodilni politični programi (Republikanci in Demokrati).

    Kaj obvezna delitev dobička med zaposlene lahko pomeni:
    – podjetniki ne bodo manj zaposlovati, ker pomeni, da jim ostane celotno podjetniško tveganje in fiksne stroške, ki jih ne bodo mogli nadzirati (omejevati), koristi/učinke pa bodo morali deliti neselektivno in nerazvojno.
    – donosnost na kapital se bo zmanjšala, kar pomeni, manj investicij in manjša konkurenčnost, tudi domači kapital bo raje investiral čez mejo, tuj kapital pa bo še manj zaiteresiran za SLO kot je sedaj, če sploh je.
    – prelivanje oz. nesorazmerna obremenitev gospodarstva, saj takšna obremenitev ne velja za že tako obsežen javni sektor – tam ni dobičkov (da bi se lahko delili) in tudi ne velja za velike sisteme, ki so tako pod vodo (ŽG ipd.). Se pravi zakon želi obdavčitti tisti segment, ki naj bi premagal celotno krizo in poleg sebe izvlekel iz krize še celotno infrastrukturno platformo (javni sektor).
    – povečanje tveganja za gospodarstvo, ne vem točno kakšni bodo detalji, vendar; če dam primer: podjetje deluje v več državah, npr. ima sedež v Sloveniji in še podružnice (mrežo, ki jo želi podjetje zadržati ali razviti) izven SLO (npr. v ex YU) in je za pričakovati, da bo slovenski, kot prvi začel poslovati z dobičkom, ostali pa še nekaj časa z izgubo, pomeni, da bo namesto podpiranje svoje mreže svoje dobičke sproti razdelil in si s tem povečal konsolidirano izgubo.
    – kako bo vodstvo opravilo motivacijsko selekcijo nagrajevanja, če je sistem že ad hoc določil princip uravnovilovke.
    – kakšna bo percepcija v družbi in konkurenčnost sektorjev, ko bodo nekatera podjetja zaposlenim že po zakonu dajala določeno pravico (gospodarstvo) drugim pa ne (negospodarstvo). Podobna pričakovanja se bodo selila nad tem principom v smislu pritiska na druge plače in povzročila dodatni sistemski princip (obdavčitve gospodarstva) in sekundarno uravnilovko.

    Skratka, takih in podobnih komentarjev je lahko ogromno. Bistvo pa je, da če se povzroči selektivna sistemska prisila, se okolje odzove in temu racionalno prilagodi. V tem primeru vse na račun konkurenčnosti in gospodarske iniciative. Slednja poslovna šibkost pa je pripeljala tudi do takšnih idej prerazporejanja, ki povzročajo politično všečnost v določenem obdobju in zamegljevanja vzroka in posledice.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite