Vest = partizanska bolezen

112

drazgose_spomenikPsihiatrične izgube so pomemben del stroškov vsake vojne, ekstremnega nasilja. Posttravmatska stresna motnja, žalovanjska motnja so diagnostična orodja, ki so v slovenskem prostoru le malo znana, malo uporabljena.

Titiozmu se je zdelo za malo, da bi priznaval bolečine duše. Posebej pa se mu je zdelo nespodobno, da bi priznaval vest. Vest, ki človeku narekuje, naj ne ubija, ne krade, ne laže … Titoizem pa je gradil na umoru, tatvini, laži … Zato so skušali s tabuji skriti težave, ki jih je imel titoizem z množico tistih svojih pripadnikov, ki jih je zgrizla vest zaradi zločinov, ki so jim jih naložili.

Hugo Klein

V zvezi s posledicami travm pripadnikov partizanskega in travmatsko obremenitvijo žrtev žrtev terorja nasprotnikov partizanskega gibanja je opravil pionirsko raziskavo Hugo Klein. Poročilo je napisal že oktobra 1945, objavljeno pa je bilo čez deset let.

Poudaril je, da vsi, ki trdijo, da se v drugi svetovni vojni niso pojavile nove oblike vojne nevroze, ne poznajo tega, kar se je dogajalo z Jugoslovani. Kljub nekaterim omembam v strokovni literaturi ta pojav ni bil raziskan. Pri jugoslovanski vojni nevrozi je anksioznost drugotnega pomena, najbolj pa izstopa borbenost. Borbenost zajema agresivnost, vendar ima ta obrambni značaj. Jugoslovanski nevrotik je še vedno pripravljen in sposoben za boj, po čemer se razlikuje od brezvoljnih zahodnih nevrotikov. Klein poudarja razliko med partizansko ljudsko armado in zahodnimi državnimi.

Partizanska bolezen

Leta 1945 je nevropsihiatrični oddelek Glavne vojne bolnišnice v Beogradu doživljal vse večji naval bolnikov z vojno nevrozo. Zanje so ustanovili poseben ločen oddelek v Kovinu. V mesecu dni (avgust-september 1944) je vanj prišlo okoli 150 bolnikov, številne druge pa je Klein videl od novembra 1944 do avgusta 1944. Bolezen se je pojavila spomladi 1943 na Kozari. To, da so se napadi pojavili šele leta 1943, Klein razlaga s tem, da je bil prej vojni položaj tako ogrožajoč, moč sovražnika taka, da bolezen ni bila mogoča. Tako šele s koncem vojne patogeni dejavnik postane akuten, s težnjo po priznanju in nagradi.

Vojaki so padali v neko vrsto transa in v tem stanju so nakazovali boj z okupatorjem. Napadi so lahko trajali tudi po več ur. V oktobru 1945 so ocenjevali, da je v Jugoslovanski armadi okoli 3.000 bolnikov. Imenovali so jih »jurišniki«. Kljub napadalnim histeričnim izbruhom med napadi praviloma niso poškodovali ljudi.

In extremis

Sprožilci bolezni so bili predvsem izjemne vojne obremenitve, rane, ogroženost. Klein navede pretresljive primere.

Npr. 23-letnik je vstopil v partizane potem, ko so mu ustaši zaklali starša in dveletnega brata. Leta 1943 je ujel ustaša, ki mu je ubil brata in ga obesil. Januarja 1943 ga je zadela granata in je bil šest ur brez zavesti. Potem je prišlo do prvega napada.

Klein omenja še več primerov, ko je do napadov prišlo potem, ko so partizani morili neoborožene ljudi.

Nepismeni 19-letni kmečki fant, partizan od leta 1944, je moral pogosto streljati obsojene sovražnike. Po enem od streljanj je dobil napad.

Poročnik, 18-letni mehanik, je bil partizan od leta 1941. Bil je ujet, mučen, a je pobegnil iz taborišča. Štirikrat ranjen. Leta 1943 se je prostovoljno javil, da bo poveljeval ustrelitvi 48 ujetih sovražnikov. Hotel je maščevati tudi ubita očeta in brata. Po streljanju se mu je stalno sanjalo o tem in prišlo je do napada.

21-letni kmečki fant je bil partizan od marca 1944. Streljal je skupino ujetih ustašev, ker so mu to ukazali. Potem je doživel napad. Napad je doživel spet, kadar je videl ustaše.

22-letni kmet je bil partizan od julija 1944. Bil je petkrat ranjen. Januarja 1944 je dobil pismo, da so mu ustaši poklali družino in se je odločil, da se bo maščeval. Ko so ujeli 28 Nemcev, jih je streljal sam. Nenadoma se je onesvestil in vpil: »Moram maščevati svoje.«

Maščevanje in vest

Glede na pogoje partizanskega bojevanja je bila borbenost nujna manifestacija, da je prekrila strah. Torej s pogumom, z izpostavljanjem nevarnosti, so nevarnost obvladali z vsemi sposobnostmi, voljo, veščino. S fiksiranjem reakcije borbenosti in napadalnega duha se razvijejo nevroze v obliki napadov, v katerih so bolniki jurišali na sovražnika.

Kot skupno značilnost nevrotikov Klein odkriva določeno zaostalost na zgodnji, infantilni stopnji. Pomembno dejstvo je bilo, da so obolevali mnogi podoficirji (od vzorca 150 bolnikov jih je 60 imelo čin), torej tisti, ki so morali prevzemati odgovornost tudi za soborce. Zaradi vsega, kar so pretrpeli, so se mnogi hoteli maščevati, kar je potem pripeljalo do etičnih konfliktov oz. so prišli v spor s svojo vestjo (verskimi zapovedmi).

Klein poudarja, da gre v tem primerih za etični konflikt zaradi ubijanja neoboroženih. V napadih Klein ne vidi kesanja, ampak bolj obrambo pred nezavednimi obtožbami.

Ne splača se

Tabuji titoizma niso zatrli vesti. Kljub vsem čaščenju zločinov in zločincev, kljub vsem privilegijem, s katerim so jih skušali prepričati, da je bilo prav, kar so storili, je vest delovala. Že samo seznam vodilnih herojev in funkcionarjev, ki so obupali nad življenjem, nam pove, da vest deluje. Da se umor, rop, laž … ne splačajo.

Titoizem je bil družba »bronastih« ljudi, ki naj bi bilo kolektivizirani, neosebni, neobčutljivi, brezdušni in brezvestni. Niso sanirali, tudi v partizanskih družinah so tabuji onemogočali dialog, sočutje, odpuščanje …

Literatura: Klajn, Hugo. Ratna neuroza Jugoslovena. Beograd: Biblioteka vojnosanitetskog pregleda 1955.




112 KOMENTARJI

  1. No, tole je pa zanimivo in poučno branje .
    Ampak , zanimivo je , da je vest po mnenju levih ” problem vernikov ” . Hitro očitajo , da nisi ” etičen ” !Njim ni potrebno biti , pa tudi z vestjo si ne dajo kaj dosti opraviti. Zato se pa obračajo – po vetrcu – glavna je korist , kakšna vest…..
    Ja , ta ideologija je naredila ogromno škode ljudem .Vzeli so življenje tisočem …..živim pa so ostale zdravstvene težave….ampak , o tem se ne govori .

      • Oh, to je pa “drobnjakarstvo ” !!V naši ljubi državi tako najlažje in najhitreje označiš dva najmočnejša pola ! Levi in desni ! Lahko pa tudi takole napišem – komunisti nam kristjanom z velikim veseljem ” očitajo ” , da smo neetični ……
        Lahko pa , seveda , zakompliciram do konca . Ortodoksni komunisti , ortodoksni kristjani , zmerni ……. ” pošteni ” – ha ……ta izraz je super !! Začeli so ga uporabljati takrat – na Kosovu .
        Zato pač označujem – levo in desno – saj je neumnost v vsakem komentarju pisati , kaj si jaz predstavljam …..

  2. Odlično!

    Potrebni so takšni prispevki, da ljudje vedo kaj jih čaka, če bi se kdaj ponovno spozabili.

  3. Če človeku manjka vrednostni temelj, bo težko doumel, kaj je ravnal narobe in kaj mora storiti, da bo živel mirneje in složno.

    • … poleg moralne in politične neoporečnosti, mislim, je tu še etika, od kdaj že? Halo, mislm …

  4. Komunistični teroristi so bili rekrutirani izključno iz psihopatov. Psihopatstvo ali sociopatstvo ni duševna bolezen, pač pa motnja osebnosti. Taki otroci zaradi krutih staršev, motenih staršev, nasilnih staršev že v zgodnjem otroštvu izključijo vest in krivdo. Njihov namen je, da si nikoli ne dovolim, da mi kaj pride blizu, v dušo, nobena osebna krivda. Niso zmožni samospraševanja, eksamna, popravka napak, učenja iz napak.

    Najhujši psihopati celo uživajo, ko drugim prizadevajo trpljenje. Drugače pa najdemo take ljudi v njim privlačnih poklicih, ki omogočajo ubijanje, psihično mučenje: mesar, oficir, vojak, policaj, mesar, psihiater v ekstremni obliki.

    Ker jim je moč, denar in oblast velikokrat zelo privlačna jih najemo v poklicih direktorjev, managerjev, politikov, novinarjev ( manipuliranje z informacijami je strahovita moč), sodniki, pravniki, bankirji, finančniki, podjetniki ( ko ne gre toliko za ustvarjanje kot za finančno manipuliranje in ekstremna finančna tveganja).

    Najdemo jih tudi med ekstremnimi športniki, ker radi ekstremno tvegajo in imajo znižan prag strahu in bolečin.

    Najdemo jih tudi med estradniki playboyi, prostitutkami – saj jim je moč nad ljudmi v spolnosti tudi izjemno pomembna tako kot moč denarja, oblasti. Pristnega odnosa in prijateljstev niso zmožni, zato množijo seksualne partnerje kot trofeje.

    Skratka nacisti, SS, komunisti, fašisti, terorsiti, Al Kaida ( Bin Laden je imel veliko socialističnih idej! in je tudi ljub socialistom) udbovci, ekstremne vojaške enote in kriminalci vseh vrst ( v zaporih in izven) so ponavadi zaznamovani z motno UNIČENJA VESTI, krivde. Zato se ne morejo kesati, obžalovati, se spraviti s kom, ali popraviti napake, ali se iz napak učiti.

    Za Slovenijo velja:
    VSI TAJKUNI in BANKIRJI državnih bank so psihopati
    VSI socialistični politiki so PSIHOPATI
    VSI UDBOVCI, OZNOVCI, komunisti so psihopati
    večina novinarjev in urednikov mainstream medijev, večina sodnikov je psihopatov
    velik delež birokratov, predvsem pa vsi birokrati na vodstvenih pozicijah so psihopati

    • vsak, ki brani komunistično revolucijo, nacistično revolucijo, fašistično revolucijo, talibane, aL Kaido in socialistične države je PSIHOPAT.

        • Revolucionar je revolucionar, vseeno s katere strani prihaja. On samo ruši, misleč da dela dobro.

          Tisti, ki gradi, ne more biti revolucionar. Dobre stvari se delajo počasi.

          • “Kaj pa smo tisti, ki ne branimo bivše komunistične revolucije, temveč se zavzemamo za novo?”
            Odgovor: PSIHOPATI

            Dobre vrednote človek pri sebi gradi počasi. To so kreposti:
            delovne navade, pravičnost, skrb za drugega, solidarnost, vestnost, tenkočutnost, .. To en lenuh ali zapornik pri 40ih letih ne more rečin: ” Od danes naprej bom pa tak..”

            Od danes naprej si lahko samo slabši, baraba. To lahko v trenutku postaneš. Medtem, ko se kvaliteten človek gradi počasi.
            Mene zato skrbi teh 70 let negativne “vzgoje” oz. komunističnih klonov.

            Podjetnik, ustvarjalec, stvarnik, kreator je tisti človek, ki posnema Boga ( Kreatorja). Če je potrebno tudi ruši, a glavno je, da večino časa ustvarja.

            So pa ljudje, ki so pasivni, neustvarjalni, birokratski, parazitski … ki ves čas druge zajedajo, ko pa se pipice zaprejo – pa začnejo spet z revolucijo, NASILJEM! Psihopati.

    • Dr. Pavel, kaj bi mi brez vaših strokovnih analiz?

      Po mojem pa je psihopat, kdor je obseden s kako idejo, ki jo zasvojeno ponavlja in je hkrati prepričan, da je edini razsvetljen.

      • Dr. Tone, morda sem res tudi sam psihopat, ker sem v taki komunistični družini gor raste, hodil v šole z luzerji, ki so danes direktorji. Delal v podjetjih, kjer so gor vzeti samo psihopati, bil deležen njihovega obilnega mobbinga, doživljam slovensko politiko kot psihopatsko manipuliranje psihotičnih množic. Le kdo je večji psihopat, jaz ali ti?

      • @Tone
        4.1.2014
        11:48
        quote: “Po mojem pa je psihopat, kdor je obseden s kako idejo, ki jo zasvojeno ponavlja in je hkrati prepričan, da je edini razsvetljen.”

        :-)))

    • Tu se mi zdi pomembno poudariti, da so v isti družini lahko tako “različni otroci”. Vloga staršev je tu ogromna, kako jih spraviti na isto valovno dolžino – bi rekla zelo težka naloga -. Najprej pa se morajo starši jasno zavedati te naloge.

      Nekdo bo rekel, tu gre za iste gene.
      Iz zgodovine iz prakse so poznani primeri, ko so enojajčni dvojčki odraščali ločeno na različnih delih sveta, pa so pri izoblikovanju njihovih osebnosti geni igrali sekundarno vlogo.
      Malo razmišljam …

      • Že dalj časa spremljam strokovne prispevke iz tega področja. Geni igrajo majhno vlogo. Da, pri psihičnih boleznih.

        Pri duševnih motnjah pa v glavnem slaba vzgoja in družba. Prav tako pri osebnostnih motnjah, kamor spada recimo narcisoidnost : Pahor ali pa psihopatstvo recimo Kučan, Ribičič, Zemljarič, Golobič.

    • Po mojem pa je psihopat, kdor je obseden s kako idejo, ki jo zasvojeno ponavlja in je hkrati prepričan, da je edini razsvetljen

  5. Svitase, kje ste pa vi založili svoj vrednostni temelj?

    “Poročnik, 18-letni mehanik, je bil partizan od leta 1941. Bil je ujet, mučen, a je pobegnil iz taborišča. Štirikrat ranjen. Leta 1943 se je prostovoljno javil, da bo poveljeval ustrelitvi 48 ujetih sovražnikov. Hotel je maščevati tudi ubita očeta in brata. Po streljanju se mu je stalno sanjalo o tem in prišlo je do napada.”

    Ko boste take in podobne zgodbe bili zmožni dojemati z empatijo, brez prezira in sovraštva, boste vedeli, da ste zopet našli svoj založeni vrednostni temelj.

      • Sem jo že sposoben, do vseh domobrancev, ki so bili pobiti izven bojev, do vseh izvensodno pobitih, predvsem pa do njihovih družin in potomcev, ki so bili pod komunizmom kakorkoli trpeli.

        Ko boš ti sposoben enake empatije do partizanov, se spet kaj javi, prej pa ni treba, te nihče ne bo pogrešal.

        • Tone, tvoja osebna hvala ne šteje.

          Ti nisi sposoben empatije do tistih, ki niso bili komunajzerji. To je dejstvo.

          Čisto po nepotrebnem zdaj vlečeš ven partizane – govorimo o komunistih. Komunajzerjem ni bilo nič hudega.

          Še vedno si pa le obsojal nekomuniste, pa branil komunajzerje z vsemi štirimi.

  6. Oče je še vedel za človeka, ki je sodeloval v pobojih v Crngrobu pri Škofji Loki: do smrti je spal je pri odprti luči. Stari oče pa je osebno poznal še druge mlade fante iz okolice Loke, ki so takrat pobijali v teh krajih. Ni jih hotel poimenovati, je pa povedal, da so se povečini zapili ali obesili … Naj jim bo zemlja lahka in Bog usmiljen sodnik.

      • Tukaj se mi utrne le to, kako neskončlno hvaležna sem usodi, Bogu, okoliščinam, da NIKOLI nisem bila postavljena v situacijo, v kakršno so bili očitno prisiljeni številni teh revežev, o katerih danes tukaj teče beseda. Travme ali “napadi”, kot jih opisujejo, se gotovo niso pojavili kar tako za šalo. Verjetno si niti približno ne znamo predstavljati, kake osebne stiske so preživljali ti, takrat še rosno mladi ljudje! Danes bi jim rekli otroci. Groza.
        Morda bi morali biti vsi med nami, ki nismo bili izpostavljeni takim grozotnim situacijam, neskončno hvaležni za to milost usode??

  7. ..no najbrž ni toliko problem samih teh psihopatov brez vesti ali s pohabljeno vestjo..ki je bila lahko seveda ranjena tudi zaradi vojnih razmer in dogajanj..

    ..veliko bolj je bistvo in problem v samem temelju in ideologiji komunizma oz. gibanj in režimov, ki so iz nje izhahali in temeljili..

    ..in ki je taka dejanja celo spodbujala in imela za vrednoto, saj je v temelju zločinska in temelji na diamatu in na razrednem boju in oboroženi in nasilni revoluciji..

    • S prvim odstavkom se ne strinjam, z drugima dvema pa.

      Lej, psihopati “ustvarjajo” psihopatske manipulacije kakršne so socializem, fašizem, nacizem in komunizem. Te manipulacije so zanje privlačne. Zato se kot muhe nanje lepijo novi psihopati, ker želijo s tem priti do več moči, obilja – na lahek in zločinski način.

      Vojna in revolucija pa pusti travme, duševne poškodbe. Celo sproži dupevne bolezni. Ljudje, ki so ujeti v vojni vrtinec in morajo po vojni prenašati te morilske spomine – to so vojne žrtve, to so duševno moteni ljudje. Ne pa psihopati.

      Včeraj sem gledal film o norveškem odporniku Maxu Manusu, ki je najprej leta 1939 poomagal Fincem, da so pregnali komunistične sovjetske okupatorje, ki so bili veliko močnejši, potem pa je na Norveškem pobijal nacistične okupatorje. Ni bil nikakor komunist, temveč RESNIČNI UPORNIK. Po vojni se je zapil in imel probleme z živci, duševne motnje. On nikakor ni bil psihopat, kot veliko partizanov ni bilo psihopatov, kot večina Wermachta ni bilo psihopatov. Psihopati so bili komunisti in nacisti, SS, UDBA, OZNA, VOS.

      • In psihopati so vsi njihovi otroci, ki ne zmorejo obsoditi tega, temveč pomagajo pokrivati te mafijce in zločince in jih v družbi predstavljajo kot normalne in sprejemljive.
        Recimo Jože Dežman in Eichmannov sin sta primera kako se otrok ali sorodnik zločinca odlepi od zločinske, psihopatske mentalitet: tako da jo obsodi.

        Ciril Ribičič pa nikoli ni obsodil dejanj svojega zločinskega očeta, niti Kučanove hčerke ne. Zato sklepam, da so psihopati tudi otroci in vnuki.

  8. Ob branju tega prispevka sem se spomnil na prizor iz tistega razvpitega dokumentarnega filma "Zamolčani – moč preživetja", kjer je sodeloval tudi Dežman. Jože Možina je namreč odšel na obisk k človeku, ki je bil v času vojne in po njej likvidator. Verjetno je šlo za kakšen lažji primer, vsekakor pa za človeka, ki je težko živel s svojim bremenom. V kolikor ti ljudje niso bili povsem zakrknjeni in prepričani v svoj prav, so imeli hude posledice. In tu ni samo vest, ampak dejstvo, da so z umorom človeka odprli vrata zlu (lahko rečem tudi hudiču, ki je prevarant največje vrste – ko mu nasedeš, se ti pa maščuje in še posmehuje).
    Sem se pa ob tem spomnil, kakšne težave je imel v času Jezusovega javnega delovanja galilejsko-perejski tetrarh (četrtni oblastnik) Herod Antipa, ki je dal zaradi svoje zaobljube ter nečimrnosti svoje ljubice (in svakinje) Herodiade ubiti Janeza Krstnika. In se je nato začela agonija z nočnimi obiski prikazni v obliki odsekane Janezove glave… Ko so Herodu povedali o Jezusu, je bil prepričan, da je Janez Krstnik vstal od mrtvih…

    • V tem istem dokumentarcu pa je bivši partizan Burkeljca rekel približno takole: “Nekateri pa so prav uživali v pobijanju. Kar sami so se javljali za pobijanje”.
      Skratka, hočem poudariti, nekaterih se vest ne dotakne, ni da bi se zanašali na vseobsegujočo vest, ki naj bi vsakega doletela.
      Če ne bi bilo tako bi se našlo med partizansko tovarišijo več žvižgačev, tako pa jih skoraj ni.
      Če bi vest močno trkala na njihove duše bi se že zdavnaj izpovedali.

  9. Kdo je zdaj psihopat?

    Tisti, ki zaradi travm ne more normalno živeti (se zapije, spi z lučjo, itd.)?

    Ali tisti, ki te travme dobro pozna, jih izrablja za svojo korist in kljub vsemu dobro spi?

    • Drži, da so žrtve tako pobiti, kakor so žrtve okoliščin, slepe ideologije, naivnosti, strasti, strahu najpogosteje lahko tudi izvajalci sami – ne da bi zato bili že kar v temelju psihopati.
      Problem je psiha načrtovalca. Inteligentna, a zvita, lažniva, manipulativna, brez empatije in pomislekov. Značilna po ogromnem neskladju med spretnim načelnim gobezdanjem in realnim stanjem. In da resnica ostane prikrita – zatiralska, kjer se le da.

    • Vojna in revolucija pa pusti travme, duševne poškodbe. Celo sproži duševne bolezni ( človek ima gensko zasnovo, da je bolj razpoložen za dvševno bolezen ali motnjo kot kdo drug – kot alergije).

      Ljudje, ki so ujeti v vojni vrtinec in morajo po vojni prenašati te morilske spomine – to so vojne žrtve, to so duševno moteni ljudje. Ne pa psihopati.

      Psihopatov je v normalni družbi malo, cca 10% do 20%, so v zaporih ali pa se v družbi močno prikrijejo. V družbah z negativno selekcijo kot Slovenija in Severna Koreja pa večino.

      • Lahko pa govorimo tudi o sprijenosti. Sprijen – in škodljiv – lahko postane marsikdo, ki zdrsom pri sebi ne reče “ne” oziroma mu tega jasno in konkretno ne izrečejo drugi.

        • psihopatstvo je sprijenost. Tega se akter ne zaveda, ker nima vesti, ki jo je sam ubil v sebi kot otrok, že dolgo nazaj. Psihopatstvo ni bolezen. Je ena od orderline motenj osebnosti.

          Psihopat uživa v ubijanju, laganju, prevarah. Če pa je normalen človek v to potegnjen, pa ga kasneje peče vest, ima more, nervozo ali vojno bolezen kar piše zgoraj Dežman.

      • Za mene je zanimivo spoznanje, da ti, ti psihopati po celem svetu enako reagirajo; tako nekako …

      • O la,la.To pa je takole na prvi pogled strašen podatek.
        Ker smo družba z negativno selekcijo je kot pišete večina prebivalstva motena-psihopatska. In taki ljudje potem rojevajo, vzgajajo tudi motene otroke … Halo!
        Kako, kje ste dobili te podatke (ali gre za Vašo osebno oceno?)
        Ali se motene osebnosti zavedajo, da delajo kaj narobe?
        Ali imajo takšne motnje kakšno šifro za diagnozo?
        Kako se lahko psihopatske motnje diagnosticirajo, če se sploh?
        Kako je s tem v Ameriki ali pa po Evropi?
        Se opravičujem, ker vprašanja kar bruhajo iz mene. Kdo je odgovoren za mentalno zdravje Slovencev? Bodi dovolj – bom vesela kakšnega odgovora, mnenja.

        • Pred časom sem v Delovi prilogi brala intervju z dr.Boštjanom M.Zupančičem.Med drugim razvija svojo tezo (boji se, da se ne moti),da je uporaba pesticidov v kmetijstvu po 2. svetovni vojni povzročila, da smo pa dobili poleg tistih momsterjev, ki so že itak prisotni (nekaj %) še dodaten % osebnostno motenih ljudi.To se zdi kar grozeče …

          • Prav tako sem v Delu prebrala , ko dr.Zupančič govori o primeru Islandije.Novinarju pritrdilno odgovori na vprašanje, da nekaj posamenikov (nekaj 10) lahko totalno zafura državo.
            Če je med komentarorji kakšen pravnik, prosim, če lahko poda svoje mnenje

            zakaj pri nas ne moremo uporabiti obrnjenega dokaznega bremena?

          • Mislim, da je v tem razgovoru dr.Zupančič povedal, da imamo še dodaten velik problem, ker teh motenih ljudi ne prepoznamo – enostavno ne vemo, da sploh eksistirajo.
            Moje osebno mnenje je, da če ne veš, da nič ne veš je katastrofa …

          • Jonas je vedno v kvizu ljudi ko je čakal na odgovor vprašal:”Mislite ali veste”

            Mislm ali so ti, ti psihoti rdeči ali b eli? Kakšni so potem bolniki.Ali so očitno vmes …?

          • Ah, Zupančič in njegovi pesticidi… Naj on raje pove, kaj je sodbami na smrt brez pravice do pritožbe. To mi naj pojasni, gospod sodnik za “človekove pravice”.

            Koliko so komunisti psihopati, kaj vem. Bojim se da so psihično zdravi. Da pa pohabljajo vse okoli sebe, pa ne dvomim.

        • Psihopat ne rodi psihopata, ampak ga “vzgoji” z zanemarjanjem, krutostjo, varanjem, … Psihopatstvo nima veze z genetiko, čeprav materialisti vse hočejo materialno determinirati.

          Psihopata ne naredi vojna med odraslimi. Odrasli doživi travmo, vojna mu sproži duševno motnjo ali duševno bolezen. Nevroze so motnje. Vojna lahko s krutostjo naredi psihopata samo med majhnimi otroki. Recimo otroci, ki so se rojevali v koncentracijskih taboriščih.

          Psihopatstvo ( sociopatstvo : ena od motenj mejnih osebnosti, borderline) ni duševna bolezen. Zato zdravila nimajo učinkov, še manj terapija. Psihopati so adrenalinski odvisniki. Psihopat ne čuti želje po vedenjski spremembi. On je ponosen na svojo hibo, ki jo ne vidi kot hibi

          Eden osnovnih vidnih znakov psihopata je, da se nikoli ne joka, ne zna jokati. Ni iskren. Ni zmožen bližine, resnične bližine, stalno kalkulira ali igra ( hinavska osladnost ko v mehiških nadaljevankah). Nikoli ne občuti krivde, ne reče oprosti. Čustva več ali manj igra. Bolj ali manj spretno.

          Psihopati so manipulirajoči ROBOTI. Ljudje brez duha in duše. Kloni.

          • Slišala sem osebno izpoved ženske ( po 2.vojni) nemški okupator je meril nanjo z mitraljezom rekoč:”premlada si, moral bi te ubiti, pa te ne bom”.
            Ta ženska je bila SLOVENKA, okupator pa NEMEC. Tega dogodka ni pozabila do konca življenja.
            Ko je po 2. vojni iskala službo (jasno brez visokih šol) na sodišču – pomislite – je bila sprejeta, ker je bilo račeno, da ima dober značaj.Zaposlitve potem ni mogla sprejeti, ker je morala skrbeti za družino (saj vrtcev ni bilo ….).To so zgodbe z nadaljevanjem, ki bi jih bilo potrebno nekako obelodanit.

            Meni se tu zdi vseeno pomembno poudarit, da je imela iskren značaj, tako nekako …

  10. Hop C e f i z e l j, kje si zdaj?

    Pogrešam te, me spraviš v dobro voljo, veš!
    Ali se tudi ti spominjaš pesmice:

    Tonček je hodil, za partozane živeža prosil …

    • Lepa pesmica, a ne? Na neki šolski proslavi sem jo celo deklamiral.

      Tisto, da te spravim v dobro voljo si se pa zlagala. Ti pa štejem v dobro, da ne znaš lagati, nimaš talenta za to.

  11. “It is in no way conceivable to the layman how such a thing could be done… Before you judge… it might be well to ask yourself, ― Have I ever experienced the slaughter of friends or watched the number of my comrades diminish hourly while the living tramped about in their gore? If you answer is ―No, then there is no explaining the terrible feeling in the heart and mind of the man whose existence, for unnumbered days, weeks, and months, has been based on the theme of kill or be killed. If your answer is “No,” fall on your knees to the Almighty God and pray that you may never understand such burning hate as that which sears the combat soldier‟s soul”

    Arrington, Grady P. Infantryman at the Front. New York: Vantage Press, 1959.

  12. Dežmanov način pisanja se mi je vedno zdel vrhunski, večdimenzionalen, čeprav je navidez fragmentaren. Poleg zgodovinskih osvetlitev, ki temeljijo na resničnih podatkih in osebnih pričevanjih je izrazito naravnan k spravi.
    Res izjemni prispevki k slovenski stvarnosti! Takšni članki bi morali biti objavljeni v sobotnih prilogah naših sprevrženih dnevnikov.

      • Tone, tebe je najbolj strah tega, da bi bili takšni članki prevečkrat v Delu in Dnevniku. No, pa povej, kdaj je bil nazadnje tak članek objavljen v Delu. Pri tem mislim na članek brez obveznih pokvarjenih interpretacij pokvarjenih Delovih peres. Nadalje, kdaj tak članek, če je seveda res bil (sam ne vem za njega), ni bil “obkrožen” na preostalih straneh z množico ultralevičarske propagande? Nadalje, kdaj tak članek (ponavljal, če je res bil) ni v naslednji številki dela doživel pogroma ultralevičarskih zapisov v bralski rubriki?

        Njihov najžlahtnejši izdelek si prav ti, Tone, ki so te prepričali, da razmišljaš z lastno glavo. Imaš popolnoma zrelativizirano pamet. Zate so vsi politiki isti. Popolnoma imaš pomešane pojme – zate sta politik, ki je zavestno pokvarjen in politik, ki ima pač človeške napake (ker nihče med nami ni Bog), enako kriva.

        Ko se v debati postavljajo argumenti eden proti drugemu, pri tem velja biti dosleden. Ti me spominjaš na Franceta Bučarja. Preskakuješ malo sem malo tja, samo da prideš do rezultata, ki ti ustreza.

        • Takšnih člankov kot so Dežmanovi v slovenski stvarnosti ni nikoli zadosti. Poleg tega bi morali biti “položeni” v spoštljivo okolje cvilizacijsko in kulturno usmerjenih člankov. Zmanipulirani bralec Dela ali Mladine pa ima ob objavi Dežmana in podobnih občutek, da gre za kakšnega čudaka ali posebneža. Tone, prav je, da si skeptik, toda vprašanja začni postavljati resnično pokvarjenim ljudem, ne pa tistim, ki so v Delu in Mladi predstavljeni kot pokvarjeni.

  13. ..k nam v šolo na proslave kot heroja vozili likvidatorja Dušana, za katerega pa je skoraj vse mesto vedelo, da je manijak in zločinec, ki je nekoč zvezanega klal svojega botra, njegova žena, pa je morala loviti kri, kot pri kolinah..

    • njegova žena, pa je morala loviti kri, kot pri kolinah..
      ================
      previdno, najbrž ni bilo prič, ki bi lahko kaj takega izpovedale… Tako se velikorat izdajo razni izpovedovalci grozot, ki so jih zakrivili domobranci. Na primer pri Kozlarjevi gošči. Ni nobene priče, nobenih imen, nič, so pa podrobne zgodbe. Enako je Darja Zgonc na popTV povedala, da se je v bitki pohorskega bataljona 13-letna deklica z bombo v roki vrgla v Nemce. Je kar pozabila, da nihče bitke ni preživel, da bi pripovedoval.

  14. KAKO PREPOZNATI PSIHOPATA
    http://med.over.net/forum5/read.php?6,6693208

    Psihopati lahko izgledajo povsem normalno in kulturno.
    Zamislite si če si lahko, da nimate vesti. Niti najmanj vesti, nikakršnega občutka krivde ali obžalovanja, brez ozira karkoli naredite, nikakršnega občutka za dobrobit nepoznanih ljudi, prijateljev, pa celo do članov družine. Zamislite si da vas nikoli ne mučijo občutki sramu niti trenutek v življenju, brez ozira na to koliko ste sebični, leni, škodljivi za druge ali nemoralni

    6. Pomanjkanje kesanja ali občutka krivice – pomanjkanje občutka ali obzira za izgubo, bolečino in trpljenje žrtve; tendenca k ravnodušnosti, nepristranosti, hladnokrvnosti in popolno pomanjkanje empatije. So oholi, prezirajo in omalovažujejo svoje žrtve.

  15. V knjigi ‘The Body Language of Liars’ (‘Telesna govorica lažnivcev’) strokovnjakinja, Lillian Glass, opredeli nekaj značilnosti, ki naj bi bile skupne vsem psihopatom.

    PRETIRANO GOVORIJO O SVOJIH OSNOVNIH POTREBAH
    Ker jih načeloma drugi ne zanimajo kaj dosti, se veliko časa ukvarjajo sami s sabo oz. s svojimi potrebami, kot so hrana, bivališče in oblačila. Ko govorijo o njih, psihopati porabijo dvakrat toliko besed, kot sicer ter pogosto pretiravajo s podrobnostmi.

    NE PREVZEMAJO ODGOVORNOSTI ALI KRIVDE
    Psihopati se imajo ponavadi za žrtev, kar je posledica njihovega občutka opravičenosti do nečesa, pravi Glassova. ”Psihopat bo o sebi govoril pozitivno, krivdo in odgovornost pa bo valil na druge.”

    POGOSTO OPOREKAJO SAMI SEBI
    Njihove izjave so pogosto kontradiktorne in včasih si oporekajo znotraj iste povedi. Ko jih nekaj vprašamo, bodo lagali ali izpustili neko informacijo, če pa jih vprašamo z drugimi besedami, bodo morda povedali resnico. To naj bi bilo povezano s posebnim delovanjem možganov psihopata.

    NE ZNAJO JOKATI
    Ko jočejo, si pogosto brišejo solze izpod enega očesa za drugim, medtem ko bi ob iskrenem jokanju človek hotel obrisati obe očesi hkrati. Iz svojih izkušenj Glassova pove o primeru matere, ki je umorila svoje otroke, ki je v javnosti jokala zaradi pogrešanih otrok. Prav njeno umetno jokanje pa je zbudilo sum o tem, da je otroke ubila sama.

    NJIHOVA GOVORICA TELESA SE NE UJEMA Z BESEDAMI
    Ko opazujemo njihovo govorico telesa, lahko opazimo neskladje s tem, kar govorijo.

    Psihopati pa niso le serijski morilci in posiljevalci, kot jih vidimo v holivudskih filmih. Povsem običajni ljudje, ki nikoli ne storijo kaznivega dejanja, lahko imajo psihopatsko osebnost. Ta se v njihovih primerih lahko kaže na razne načine, kot je nesočustvovanje z drugimi, brezbrižnost ob smrti bližnjih, neuvidevnost do drugih pri uresničevanju ambicij ali neprestani konflikti z okolico. Neka raziskava je denimo pokazala, da skoraj tretjina uspešnih ameriških in britanskih menedžerjev ustreza definiciji psihopata.

    Več na:
    http://www.moski.si/sodoben-moski/psihologija/5-znakov-da-ste-srecali-psihopata/

  16. Psihopat je bolezensko stanje, na kar meri tudi naslov članka. Večina zgornjih komentarjev pa psihopata razume prej kot političnega nasprotnika kot bolnika. Čutiti je silno željo komentatorjev po stigmatizaciji političnega nasprotnika z oznako psihopat. Bolnika namreč ne obsojamo, ampak z njim sočustvujemo in mu, če je mogoče, pomagamo.

    • Psihopat je bolezensko stanje ampak pravi psihopat tega ne prizna in se najbrž nikakor ne pusti obravnavati kot bolnik. S takim najbrž ni preveč zdravo imeti opravka. Če pa sam sebi prizna to osebnostno motnjo in se želi izboljšati, potem pa po mojem mnenju ni več pravi psihopat.

        • Alfe, se strinjam s tabo.

          Najmanj kar je jim absolutno ne bi smeli dovoliti, da zavzamejo vodilne, vodstvene položaje na vseh področjih.

          Plebs bi to najlažje dosegel z volitvami.

          Ampak glej ga vraga, če jih pa ne prepozna, sami pa jasno ne bodo sestopali … Zakaj že.

          Kako bi se človek boril proti nečemu, kar sploh ne pozna?

          Tako nekako mislim o tem očitno zelo akutnem problemu.

        • “da jih čim več naredimo družbeno neškodljive”
          “ne bi smeli dovoliti, da zavzamejo vodilne, vodstvene položaje”

          Ali sta kaj razmišljala, kdo bi določal kateri so to?
          Ali vesta povedati, kdo bi vas pooblastil za to delovanje?
          Ali sta kaj slišala za obstoj demokratične družbe?
          Ali se zavedata, da tako kot vidva, razmišljajo ravno psihopati?

        • Tone, škoda tvoje inteligence za te indoktrinirane pravljičarske (verske, da bo tudi njim jasno) sprance z zelo omejenim delovanjem možganov.

          • Škoda je Tonetove in tvoje “inteligence”. Očitno sta se prepoznala v psihopatstvu, da sta v čisto normalni diskusiji in odličnem Alfejevem komentarju vklopila obrambni mehanizem.

        • Ali ste kaj razmišljali, kdo bi določal kateri so to?
          Ali veste povedati, kdo bi vas pooblastil za to delovanje?
          Ali ste kaj slišala za obstoj demokratične družbe?
          Ali se zavedate, da tako kot vi, razmišljajo ravno psihopati?

    • Dejansko pravilni izraz ni psihopat, ampak mejna osebnost, za katere pa se v pogovornem jeziku uporablja beseda psihopat.

      So pa komunajzerji tisti, ki so psihiatrijo zlorabili za svojo oblast. In nasprotnike ožigosali za take in drugačne psihične bolnike.

  17. “Nikoli ne moreš vedeti, kakšen rezultat bo izhajal iz tvojih dejanj.
    Toda če ne narediš nič, potem ni nobenih rezultatov”
    MAHATMA GANDHI

  18. Hvala Alfeju za zanimive informacije. Vsaj članek iz med.over.net se mi zdi zelo realen, strokoven in hkrati šokanten. Mislim da z njegovo pomočjo laže razumemo slovensko situacijo.

    “Psihopati so v vsakem pogledu ljudje, razen enega – manjka jim duša. To naredi iz njih zelo učinkovite stroje.”

    “Danes mnoge multinacionalne korporacije pa tudi manjša podjetja delajo selekcijo novih kadrov s pomočjo testov baziranih na psihoanalizah tudi z grafoanalizo. Kandidati, ki pokažejo določene psihopatološke karakteristike imajo prednost pri zaposlitvi na vodilnih mestih.”

    “Namesto besede psihopat je bolj uporabljena osebnostna motnja”

  19. “Tabuji titoizma niso zatrli vesti. Kljub vsem čaščenju zločinov in zločincev, kljub vsem privilegijem, s katerim so jih skušali prepričati, da je bilo prav, kar so storili, je vest delovala. Že samo seznam vodilnih herojev in funkcionarjev, ki so obupali nad življenjem, nam pove, da vest deluje. Da se umor, rop, laž … ne splačajo”. zgornji clanek)

    Jaz se ne bi naslajal nad njihovo usodo ampak bi rekel: ubogi ljudje, v tem primeru partizani! Bog se jih usmili!
    V tej luci se vidi, da ni bilo biti dobro v kozi tistih od casa do casa tako zanosno opevanih borcih, herojih in jurisnikih. Sedaj so v glavnem ze vsi pokojni in v vecini tam kjer ni muh.
    Hvala bogu, da zaradi milosti poznejsega rojstva, nismo bili delezni tistih Titovih “zmagoslavnih” casov, ki bi tudi nas morda zaznamovali in unicili za vedno. Kljub spomenicam in super pokojninam.
    Ko so ti “zasluzni” borci ostali sami in ni bilo okrog njih vec zmagoslavnega “sundra”, posebno ko se je zmracilo in navadni delavci normalno zaspijo, se je zacel za likvidatorje domobrancev mrtvaski ples. Iz vseh kotov in spranj njihove ranjene dusevnosti so zaceli lesti znani in neznani okostnjaki njihovih zrtev in jih daviti.
    Ce bi ti bivsi morilci, ki so bili svoj cas se versko vzgojeni, ohranili vsaj malo tiste vere svoje rosne mladosti, bi v tej angsioznosti (tesnobnih popadkih) zaceli moliti in klicati boga na pomoc. Vendar kot bi bilo zakleto, ni bilo mogoce, ker so tistega boga ne samo pregnali, ampak s tistimi zrtvami vred v svoji dusevnosti ugonobili.
    Clovek je pac tako ustvarjen, da se sam kaznuje. Bog se nam je razjasnil kot bog ljubezni, ki se ne “maze” se s kaznovanjem zlocincev.
    Svojo vest lahko zacasno uspava, dusa pa lezi pregloboko v njegovi podzavesti in je ne more doseci in uniciti, tudi ce se “fenta”. No, tudi to samokaznovanje ima svoj smisel. Je poleg jokanja in obzalovanja nujno potrebno za dusevno ciscenje. Nas krscanski Bog je ena sama svetloba, cistost in svetost in ne prenasa niti sence nesvetosti.
    Tu bosta oba nasa znana zgodovinarja Joze Mozina in Joze Dezman lahko sodelovala in nam ustvarila izvrsten dokumentarec, ki bo sel pod kozo tudi otopelim tipom. Predvsem “vstajnikom”, ki se ne zelijo nauciti nic iz zgodovine.

  20. O psihopatskosti komunizma in njegovih glavnih akterjev najbrž ni več nobenega dvoma.

    Kaj pa skrajnosti kapitalizma in ljudje, ki jim je edini smisel denar? Ali niso to včasih kot bratje dvojčki komunistom?

    Po mnenju nekaterih eden najpomembnejših ljudi prejšnjega stoletja, oče potrošniške družbe, Edward Bernays, je bil nečak Sigmunda Freuda.

    • O skrajnostih kapitalizma nihče ne dvomi da je to slabo in da se je treba proti temu boriti. Nasprotno komunizem šteje za dobro, ki ga je treba uveljaviti.
      Proti skrajnostim kapitalizma se lahko boriš. Proti komunizmu se ne moreš, ker te uničijo, zagrebejo v gozdu.

      • Se strinjam, Zdravko. Dodal bi še: v kapitalizmu lahko poveš mnenje o skrajnostih kapitalizma. Da bi povedal mnenje o skrajnostih komunizma, pa moraš emigrirati v kapitalistično državo.

        Ta omejenost gospoda J in podobnih je strašljiva. Niti ne slutijo svoje zmanipuliranosti, ki se je zažrla ne samo v telo, ampak tudi v njiohov duhovni svet.

        Strašljivo, kaj iz ljudi naredi strašljiv politični sitem!

        • Lucijan;

          Ta omejenost gospoda J in podobnih je strašljiva. Niti ne slutijo svoje zmanipuliranosti, ki se je zažrla ne samo v telo, ampak tudi v njihov duhovni svet.

          To je grozljivo, kot pravi svitase.

          Še bolj strašljivo pa je to, da živiš s tako visoko inteligentnimi ljudmi n.pr., pa ne gre in ne gre, ker sam ne razumeš, da s tabo ni nič narobe …

          • No ja, je pa to spoznanje lahko tudi idealna priložnost za osebnostno rast, obstaja možnost, da se veliko tudi naučiš ob tem …

          • Se strinjam, Marjetka. Kar neverjetno je, koliko imamo skupnega. Jaz imam povsem enake občutke, ko berem tvoja modrovanja.

            Pa še fajn je – ko vidim to omejenost pri drugih, osebnostno kar zrastem.

      • Ali bosta rekla, da je problem samo, če ti ubijejo telo? Kaj pa če ti ubijajo dušo? Kaj pa je potrošništvo drugega?

      • Sicer pa, kaj bi ženske in geji brez šopinga?
        Normalno usmerjenim moškim potrošništvo ne more ukrasti duše. Zame je trgovina trgovina. Kjer kupujem stvari, ki jih potrebujem.

      • Hočem reči, da se motena osebnost dobro znajde v vsakem sistemu.

        Ali je res, da skrajnostih kapitalizma nihče ne dvomi. Ali ni polno “ideologov”, ki pravijo, da samo svoboden denar uredi vse in da je najbolje, da vse prodamo, pa bo. Zame sta skrajni kapitalizem in komunizem kot brata dvojčka.

        Tudi šoping sam po sebi ni slab. Slabo pa je, če se z vsemi sredstvi vzgaja človeka v butastega potrošnika.

    • “j”, zakaj tako vseglihaš? Kapitalizem je mehanizem svobodnega trga, kjer lahko delavci in ustvarjalci svoje rezultate in lastnino menjajo brez posrednikov, parazitov in dosegajo najboljšo možno ceno. Kaj ima to povezave s komunizmom?
      Kapitalizem je svobodni trg + majhna in ostra PRAVNA država na judovsko -krščanski moralni bazi

      Kvečjemu bi lahko s komunizmom primerjali vse ZLORABE kapitalizma.

      Potrošništvo nima veze z odgovorno in svobodno osebo. Potrošništvo spodbuja socialistična ekonomska smer (Keynes) z namenom zaganjanja gospodarstva. Podjetnik bo svoj denar vestno hranil, varčeval in premišljeno investiral. Z denarjem grdo in neumno delajo le tisti, ki so ga na sporen način dobili.

      • Pa saj ne vsegliham. Socializem zame itak ni opcija, kakor tudi ni za večino bralcev na tem portalu, zato se z njim niti ne ukvarjam.

        Strinjam se s tabo:” svobodni trg + majhna in ostra PRAVNA država na judovsko -krščanski moralni bazi”, tako sem bil že vzgojen.

        V besedo kapitalizem pa sem enkrat vmes izgubil zaupanje. Ne enačim jo čisto tako kot ti.

        Potrošništvo pa je po mojem mnenju izum zahoda. Se mi zdi, da se izrojeva v nekaj precej negativnega.

        Nekaj več sem napisal tukaj.

  21. … na misel mi je prišlo “geslo” iz mladosti:”Nič nas ne sme presenetiti” in ja ful sem se počutila varno dokler me ni fajn štrafalo-presenetilo.

    Kot vidim danes, so presenečenja sestavni del življenja, ja pustim se prenetiti …

    Hop C e f i z e l j, kje si zdaj?!

  22. … Manipulatorjev “svako jakih” je vse polno, vsepovsod.
    Ampak, da se zavaruješ pred njim, po moje, je najbolje, da ga najprej prepoznaš …

    Svitase nam je že večkrat (just my mind) lepo napisal, kako pomembna je z d r a v a s a m o z a v e s t !

  23. Hej svitase,

    kaj ti misliš o tem, da bi tudi pri nas imeli speachers corner,Tako kot n.pr.Angleži v Hyde Parku?
    Enkrat je treba začet, tudi na ta način bi si pridobivali tako prepotrebno samozavest.

    Pred časom, ko so okoli še “kolovratili Kurnikovi vstajniki” da tako rečem sem slišala po radiu prenos zanosnega začetka take debate.Zelo pozitivno sem bila presenečena, potem, ja potem pa vse tiho je bilo…
    Me zanima, če je še kdo od komentatorjev to porajtal?

Comments are closed.